Eden od zelo pomembnih organskih sistemov našega telesa so obtočila (sopomenke, ki jih uporabljamo so tudi srčno-žilni sistem, cirkulacijski sistem, kardiovaskularni sistem). Obtočila sestavljajo SRCE, ŽILE in KRI. Glavna naloga obtočil je, da vsem celicam v telesu (možgani, notranji organi, koža, mišice,…) prinese kisik in hranila ter iz teh organov odnese odpadne produkte in ogljikov dioksid, ki jih telo potem izloči (z urinom, z izdihanim zrakom, blatom).
Razlika med VELIKIM in MALIM krvnim obtokom
Sistemski ali veliki krvni obtok je del obtočil, ki prenaša kri bogato s kisikom od srca do vseh celic in tkiv v našem telesu ter vrača kri z malo kisika nazaj v srce. Pljučni ali mali krvni obtok pa prenaša kri iz srca v pljuča in obratno. Naloga tega obtoka je oksigenacija ali obogatenje krvi s kisikom ter izločanje ogljikovega dioksida . Osrednji ogran obtočil pa je srce, ki velik kot naša pest in z utripanjem črpa kri po našem telesu.
Srce je mogočen stroj
Če ima odrasli človek približno 5,5l krvi, srce potrebuje samo 1 minuto, da prečrpa vseh 5,5l krvi po našem telesu. Ko mirujemo srce utripne vsako minuto v povprečju 80-krat oziroma 42-miljonkrat v 1 letu in kar 3,4-miljardekrat v življenju človeka. Če živimo 80 let, prečrpa srce za polnih 107 olimpijskih bazenov krvi . To je morda več kot gasilec prečrpa vode v svojem življenju …
Kakšne žile poznamo, glede na naloge, ki jih opravljajo?
V osnovi jih delimo na žile odvodnice iz srca ali arterije ter na žile dovodnice v srce ali vene. Most med njimi predstavljajo drobne žile imenovane lasnice ali kapilare (zanimivost: kapilare predstavljajo kar 98 odstotkov vseh žil v človeškem telesu).
Žile dobijo ime ponavadi po predelih skozi katere tečejo. Največja arterija v telesu se imenuje aorta, ki se nad srcem razdeli v veje za glavo in spodnji del telesa.
Ste vedeli?
Če bi vse naše žile v telesu povezali v eno vrvico bi lahko z njo kar 2,5-krat obkrožili zemljo. Veliko žil vidimo tudi skozi kožo, to so vene … arterije so globlje, pri nekaterih se vidijo manj, pri drugih bolj …
Zakaj je naša kri rdeča?
Razlog, da je človeška in kri številnih živali rdeče barve je v železu, ki je sestavni del hemoglobina. Hemoglobin se nahaja v rdečih krvnih celicah ali eritrocitih in je pomemben za prenos kisika po krvi. Podobno beljakovino, ki ji rečemo hemocyanin in vsebuje baker najdemo za prenos kisika po krvi rakov, polžev, pajkov in drugih členonožcev zaradi česar je njihova kri modro oziroma zelene barve. Morda bi se nam včasih pravzaprav lahko zdelo, da je naša kri v venah modra, ampak je samo temneje obarvana, ker je v njej manj kisika kot v živordeči krvi iz aort …
Zakaj se kri strdi, ko se poškodujemo?
Kri je sestavljena iz tekoče krvne plazme ter krvnih celic (rdeče krvničke ali eritrociti, bele krvničke ali levkociti ter krvnih ploščič ali trombocitov). Glavna naloga rdečih krvničk je prenos kisika po krvi. Bele krvničke skrbijo za obrambo našega telesa pred okužbami in so del imunskega sistema. Ko pride do poškodbe ali se urežemo, se v krvi aktivirajo krvne ploščice ali trombociti in skupaj z beljakovinami in krvnimi faktorji, ki so raztopljeni v krvni plazmi poskrbijo, da nastane krvni strdek in tako prepreči krvavitev. Seveda, če je poškodovana velika žila, je potrebna tudi pomoč in pritisk od zunaj ter morebitna kiruška oskrba (npr.šivanje rane). Če se urežemo, uporabimo zloženec in močno pritisnemo ...
