Četrtkov nočni program bomo začeli s portretno oddajo Obrazi sosednje ulice, v kateri gostimo diplomirano inženirko agronomije Majo Klemen Cokan iz Šempetra v Savinjski dolini – svetovalko pri celjski enoti Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, ob tem pa še kmečko gospodinjo, ženo, mamo, aktivistko in zagovornico sonaravnega, ekološkega, biodinamičnega kmetovanja.

Gostimo slovensko-hrvaški duet Freekind, ki koncertira po Evropi in predstavlja novi album.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Koliko časa traja, da se človek nauči hoditi v primerjavi z žrebičkom, ki se že hip po skotitvi podi naokrog. Koliko časa, da se človek nauči govoriti, koliko časa, da se nauči pisati in brati, koliko časa, da se nauči reči dve kratki besedi, »hvala« in »prosim«, pa še »oprosti« zraven, koliko časa, da se nauči biti človeški … Človek je počasne sorte, naravna nam je.
Morda nas je zato ta moderna zahteva po »takojšnjosti« vsega pahnila v neko nečloveško stanje. Radi imamo, da se nam ustreže, ko bi kaj želeli, radi imamo jagode sredi zime, radi avtomate, ki za drobiž izstrelijo čokolado, radi hitre računalnike in hiter internet, vse, kar melje več kot nekaj sekund, je nevzdržno počasi. Radi se peljemo po avtocestah, radi smo hitro tam, kamor bi radi prišli. Četudi bi radi prišli daleč.
Težava hitrosti je, da te hitrost ne spremeni, ničesar ti ne da, samo raztrese te. Če greš hitro, nikamor ne prideš, dosežeš cilj, a si ostal brez poti. In pot je tista ključna pri vsem skupaj, Zaplotnika vprašajte, on, veliki popotnik, je zapisal: »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.«
Najti pot menda pomeni hoditi, in sicer hoditi počasi, tako počasi, da ti začenja pot govoriti o tem, kam sploh greš. Torej dovolj počasi, da čutiš bolečino, ne le svoje, bolečino svojih sopotnikov, dovolj počasi, da se zaveš, da je beseda primerna, samo če je boljša od tišine. Dovolj počasi, da imaš čas za vprašanja, na katera ni odgovorov, da imaš čas za napake, ki se jih sramuješ, da se imaš čas ustaviti in spiti pivo, da imaš čas vohati rože. To je pot. In lahko se jo naredi samo počasi. Ker pot sama po sebi nima smisla, če pot ni rast, raste pa se samo počasi, ne hitro, hitre rešitve so kot montažne hiše na Vipavskem, ob prvi burji se raztresejo po vsej dolini. Trdno steblo moraš imeti, če nočeš, da te prvi vihar trešči ob tla, in trdnost nastane samo počasi.
Zato je počasnost očitno za življenje pomembna, zato bi se je bilo menda spet treba navaditi, ne zaradi stresa, zavoljo rasti. In nam je treba nastajati, še veliko moramo nastati, in gorje tistemu, ki misli, da mu ni treba več rasti, ker smo ljudje kakor veter, dokler se premikamo, obstajamo.

Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Danes bomo pobrskali po arhivu oddaj Možganov na dlani in se vrnili kar šest let v preteklost, ko smo se poigrali s psihološkim testom, ki je v uporabi že od leta 1935. Vmes so ga seveda izpopolnili in je doživel številne različice, a osnovna ideja ostaja enaka. In zagotovo ste se že srečali z njim. V psihologiji je Stroopov učinek poimenovan po Johnu Ridleyju Stroopu, gre pa za povečanje reakcijskega časa in zmanjšanje hitrosti procesiranja informacije, ker imamo več dražljajev, ki si med seboj naprotujejo. Recimo, da je poimenovanje barve zelena napisano v modri barvi. Če bi morali povedati barvo zapisa, bi bilo težje, kot če bi napisano prebrali. Gre za zanimive mehanizme, ki jih je Mojca Delač sprva preizkusila kar pri tistih, veščih branja – kolegih, potem pa se je z mikrofonom odpravila k prof. dr. Valentinu Buciku na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani.

Komisija za preprečevanje korupcije praznuje 20-letnico delovanja. Pred dvema desetletjema smo jo dobili, ne zato, ker bi si jo politika res želela, ampak zato, ker so mednarodne zaveze tudi od Slovenije zahtevale ustanovitev neodvisnega organa za omejevanje korupcije. Mnenje o tem, kako pri nas poteka boj proti korupcij oziroma zakaj naša država počasi drsi navzdol po lestvici dojemanje korupcije, si ustvarjamo sami, si pa KPK želi, da bi javnost njeno delo dojemala bolje. Ena od potez so ambasadorji integritete. Lani so to postali smučarka Ilka Štuhec, skakalec Žiga Jelar in selektor nogometne reprezentance Matjaž Kek. Včeraj popoldne pa je KPK predstavila letošnje. Med njimi je tudi Srečko Šestan. Z njim se bo v oddaji Ob osmih pogovoril Tomaž Celestina

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.
Gwen Stefani praznuje 55. rojstni dan, poslušamo jo v skladbi What you waiting for?

Vsak prvi četrtek v mesecu v Konstanti govorimo o – matematiki. Tema tokratne oddaje je neskončnost. So vse neskončne množice enako velike ali je katera neskončnost večja od druge? In kako to sploh ugotovimo?

Razveza zakonske zveze je lahko sporazumna ali na podlagi tožbe. Kako poteka postopek za razvezo in v katerih primerih se zakonska zveza lahko razveljavi? Kaj storiti, če se zakonec noče razvezati? Kako skleniti sporazum o delitvi skupnega premoženja? Kaj je potrebno za deljeno oziroma skupno skrbništvo? Kdaj je bivši zakonec upravičen do preživnine? Gostja četrtkovega svetovalnega servisa po deveti na Prvem bo odvetnica Sonja Dolinar. Vprašanja lahko že zdaj zapišete na spletni strani prvi.rtvslo.si ali pošljete na prvi@rtvslo.si.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

V tokratni oddaji vas vabimo v gozd. Da je gozdna terapija ponekod lahko predpisana na zdravniški recept, nam bo povedala današnja gostja. Ana Hribar Podkrajšek je namreč študentka doktorskega študija socialne gerontologije in certificirana izvajalka gozdne terapije, ki jo izvaja s starejšimi. Razvila je tudi metodo čuječega fotografiranja v naravi in jo prilagodila ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Ano Hribar Podkrajšek je na pogovor povabila Lucija Fatur.

V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodnozabavnima vižama.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V parlamentu je predlog novega plačnega zakona, ki bo javnim uslužbencem prinesel višje plače in hkrati nekoliko spremenjene pravice oziroma poti do njih. Katere spremembe se obetajo, koliko bo stal nov plačni sistem in kaj kljub dveletnim pogajanjem še vedno ostaja nespremenjeno, o tem v Studiu ob 17-ih.


Gostje:

Klemen Boštjančič, minister za finance;

Mojca Ramšak Pešec, državna sekretarja na Ministrstvu za javno upravo;

Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja;

Jakob Počivavšek, vodja Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Sredi zelenjavne gredice stoji polž in si lošči hiško …
Pripovedujeta: Sabina Kogovšek in Gregor Zorc.
Napisala: Jasmina Bolčina.
Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.

Prvi četrtek v mesecu je in kot po navadi poslušate arhivske posnetke iz bogate zakladnice Radia Slovenija. Igrajo in pojejo vam: citrar Miha Dovžan; Ansambel Braneta Klavžarja; Ansambel Galop; Ansambel bratov Avsenik; Jože Galič in glasba iz Slovenije; Koroški akademski oktet; Avgust Stanko s pevko Milko Vrhunc; citrar Karli Gradišnik; Ansambel Vilija Petriča; Slovenski oktet; Oktet Suha; Ansambel Štirje kovači; Ansambel Saša Avsenika z Gregorjem Avsenikom; Ansambel Fantje treh dolin; Mitja kvintet; Vokalni kvintet Gorenjci; Ansambel Ano ur'co al' pej dvej; Kvartet bratov Boštjančič in kitarist Marko Feri v duetu s harmonikarjem Zoranom Lupincem. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Angleški književnik Graham Greene se je podpisal med drugim pod vrsto berljivih romanov, kratkih zgodb, esejev in tudi pod scenarij za mojstrovino Carola Reeda Tretji človek. Napisal je tudi avtobiografijo Nekakšno življenje. Nekoliko jo lahko spoznate v Literarnem večeru.

Avtor oddaje in prevajalec Marjan Strojan,
režiserka Elza Rituper,
interpret Polde Bibič,
urednik oddaje Marjan Strojan.
Posneto 1984.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Kitara, različni odtenki roka in pristna osebna izpoved: svoj šesti album Ptice letijo spet na jug nam v Pesmi v žepu predstavlja dolenjski kitarist in kantavtor Jernej Zoran. V osmerici pesmi, med katerimi so tri instrumentalne, ujame ravnotežje med izpovednostjo glasu in kitare ter poslušalce nevsiljivo povabi v svoj intimni svet, obenem pa najde dovolj prostora tudi za preprosto uživanje v glasbi.

Avgust Demšar piše kriminalke, dobre kriminalke. Takšna je tudi njegova najnovejša z naslovom Estonia (objavljena pri Založbi Pivec). Roman se začne s predzgodbo, s tragično nesrečo trajekta Estonia leta 1994, nadaljuje pa se v zaselku Vodnjaki. Tja pripotuje po letih življenja na Švedskem romaneskna junakinja, ki je starše izgubila v nesreči trajekta. V Nokturnu lahko izveste, kako mlada junakinja odkriva slovensko zgodovino in še kaj.

Glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
režiser Klemen Markovčič,
igralec Matej Puc,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Marko Golja.
Produkcija 2024.