Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.
Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Prvega oktobra se je več deset tisoč študentk in študentov po poletnih počitnicah vrnilo v univerzitetna mesta oziroma prvič sedlo v klopi predavalnic. Se nove generacije močno razlikujejo od tistih pred 10, 15 leti? Zakaj se čedalje manj mladih odloča za učiteljski poklic in kaj je tisto, zaradi česar je nekdo dober učitelj ali profesor? Kako razmah družbenih omrežij in napredek umetne inteligence vplivata na študijski proces? O vsem tem se je voditeljica Barbara Vidmajer pogovarjala s profesorjem fizike na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani – z docentom Jurijem Bajcem.
Evropska unija si prizadeva postati vodilna v svetu na področju varne umetne inteligence. Kaj prinaša evropski akt o umetni inteligenci? Ali generativna umetna inteligenca spreminja umetnost? Od umetne inteligence ne moremo pričakovati kreativnega momenta. Ob vodstvu človeka, z njegovimi spodbudami in usmeritvami, pa je kreacija mogoča. Kakšna je vloga umetne inteligence v znanstvenem procesu? Kakšna je prihodnost književnega prevajanja?
S strokovnjaki iz ZOO Ljubljana smo govorili o pomenu izpusta petih kozorogov v naravo. Obiskali smo Krajinski park Strunjan in opazovali opazno vrsto modrih rakovic. Predstavljamo mlado kinološko disciplino – hoopers. Opozarjamo na pomen rednih veterinarskih pregledov. Vabljeni k ogledu!
ZELENJAVNI VRT ROKA V KOSTANJEVICI NA KRASU
Nova strokovnjakinja kluba Gaia, Lucija Kinkel, je tokrat na Krasu obiskala Roka Adamiča. S sorodniki skrbijo za zelenjavni vrt in se trudijo pridelati čim več domače zelenjave. Pri vrtnarskih opravilih upošteva nasvete strokovnjakov in babičine izkušnje.
VOLEMIJA NOBILIS
Tudi v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani imajo enega od klonov volemije, prastare rastline, ki izvira iz časov pred dinozavri. Več o edinstveni zgodbi, kako je na prvi pogled praproti, cikasom ali le plevelu podoben iglavec preživel stotine milijonov let, razloži dr. Jože Bavcon.
DRŽAVNA PRVAKINJA V CVETLIČARSTVU
V preteklih dneh se je zvrstilo več tekmovanj. Na celjski Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti so izvedli državno cvetličarsko prvenstvo. Največ točk je zbrala Karmen Kovač Resnik. Na celjskem sejmu pa se je na tekmovanju SloveniaSkills v 13 poklicih predstavilo 77 mladih tekmovalcev. Med cvetličarji je zmagala Leja Brenkuš Porenta iz Biotehniškega centra Naklo.
OSKRBA VRTNIC JESENI
Sebastjan Lipar nas tokrat na sprehod povabi na trg v Tepanju, s fontano v sredini urejen po francoskem vzoru. Med občudovanjem še cvetočih intenzivno rdečih vrtnic pokaže, kako je zanje z zastirko in namakanim sistemom skrbel čez poletje. Če zdaj, ko se bliža jesen, primerno negujemo te lepotice, nam bodo še dolgo pocvitale in lepšale počitek na vrtu.
Evropske javne televizije so v koprodukciji EBU-ja letos pripravile že tretjo dokumentarno serijo Rešeni pred izumrtjem v dveh delih ter z njo opozorile na pomen biotske pestrosti in podnebnih sprememb, ki ogrožajo živalske in rastlinske vrste. Današnji svet namreč plačuje ceno za slabo ravnanje z okoljem, ki je trajalo več generacij. Zaradi podnebne krize in uničevanja okolja se je število prostoživečih živali od leta 1970 zmanjšalo za kar 60 odstotkov. Javne televizije želijo z dokumentarnima filmoma pokazati, da usoda teh živalskih vrst še ni zapečatena. K ublažitvi podnebne krize lahko pripomore prav vsakdo. Zato so se snemalne ekipe podale na snemanje v različne evropske države, da bi pokazale, kako se lahko spoprimemo s podnebno krizo in kako pomembno je, da pomagamo vsi, tudi z morda majhnimi dejanji. Zato upamo, da bosta obe oddaji vzbudili upanje in ljudi spodbudili k dejanjem.
V prvem delu bomo spoznali, kako na Irskem skrbijo za ogroženo vrsto pegastih sov. Njihova populacija se je v zadnjih petnajstih letih močno zmanjšala zaradi izgube habitata, ki se krči predvsem zaradi obsežnega industrijskega kmetovanja. Na Nizozemskem kmetovalci pomagajo kmečkim pticam kljunačem, saj se je tudi njihovo število od osemdesetih let prejšnjega stoletja zmanjšalo za 80 odstotkov. Pticam zagotavljajo varne razmere za gnezdenje, njihova prizadevanja pa subvencionira nizozemska vlada. V Severni Irski skupina strokovnjakov raziskuje, ali bi lahko zmanjšali toplogredne pline z uporabo alg v prehrani krav. Te naj bi učinkovito zavirale nastajanje metana, ki ga krave izločijo večinoma skozi gobec. TV Slovenija je v dokumentarnem filmu predstavila enega od najbolj ogroženih vrst med dnevnimi metulji v Evropi, barjanskega okarčka. Njegova populacija se je zmanjšala zaradi intenzivnega kmetovanja s prepogosto košnjo, podnebne spremembe pa še dodatno krčijo njegov habitat. Reševanju okarčka se posveča dr. Tatjana Čelik z Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU.
Spoznali bomo še zgodbo kraguljev, katerih število se v zadnjem času v osrednjem Škotskem višavju povečuje, ter zgodbi o švicarskem zatočišču za vrsto želve in o vračanju volkov na obrobje Rima po več kot stotih letih. Na Škotskem posebno skrb posvečajo divjemu petelinu, ki je v težkem položaju in bi lahko v tridesetih letih izginil, saj so zanj moteči tudi številni gorski kolesarji. Iz Švedske pa so v Romunijo znova naselili zobre ali evropske bizone, ki imajo posebej zanimivo zgodovino, najdemo jih namreč celo na več kot deset tisoč let starih jamskih poslikavah v Altamiri.
Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
Sosesko Ardoyne v Belfastu na Severnem Irskem pestijo propadanje skupnosti, nasilje in revščina. V okolju, ki so ga v preteklosti neizbrisno zaznamovali spopadi med katoliki in protestanti, vsemu negativnemu kljubuje samosvoj ravnatelj deške osnovne šole. S pomočjo misli starogrških filozofov uči otroke o strpnosti in sobivanju.
YOUNG PLATO / Irska, Belgija, Francija / 2021 / Režija: Neasa Ni Chianain, Declan McGrath
Tokratna Avtomobilnost je v znamenju gospodarskih vozil, natančneje, govorimo o razogljičenju transporta - z elektriko in z vodikovimi tehnologijami. Potrebujemo torej oba nova energenta. Glede tega so bili složni tako na predstavitvi Mercedesovega električnega tovornjaka v Hannovru kot tudi v Parizu, kjer je Toyota predstavila vso svojo paleto vozil na (vodikove) gorivne celice.
A kot smo slišali, na vidiku so problemi, ki presegajo razvoj tehnologij novih vozil. Politika namreč ni opravila in tudi ne opravlja svoje vloge pri razvijanju infrastrukture, ki bi omogočila, da se bodo nove čiste tehnologije sploh lahko uveljavile.
Črno-bela drama preplete zgodbe štirih samskih milenijcev, Parižanov različnih korenin, ki skozi svoje na videz lahkotne, nezavezujoče odnose razkrivajo kompleksnost in krhkost sodobnih družbenih razmerij.
Ko se Émile, naveličana svoje službe, odloči preseliti v prostorno babičino stanovanje in objavi oglas za sostanovalko, ne pričakuje, da si ga bo delila z duhovitim in predanim učiteljem angleščine, ki mu je sicer ime Camille, a več kot očitno ni ženska. Sostanovalca kaj kmalu postaneta ljubimca, njun odnos pa se zaplete, ko začne Émile posvečati več časa Nori, študentki prava, ki se na študentski zabavi izdaja za Amber Sweet, zvezdo žgečkljivih spletnih klepetalnic. Noro sošolke ignorirajo in ustrahujejo, dokler ne najde zaveznice v pravi Amber, s katero se spoprijatelji v plačljivih video klepetih ...
Originalni naslov: LES OLYMPIADES, PARIS 13E
Leto produkcije: 2021
Država: Francija
Žanr: drama
Režija: Jacques Audiard
Scenarij: Céline Sciamma, Léa Mysius in Jacques Audiard
Igrajo: Lucie Zhang, Makita Samba, Noémie Merlant, Jehnny Beth
V oddaji Prihodnost jezika bodo sogovorniki poskušali odgovoriti na vprašanje, kakšne spremembe lahko v slovenskem jeziku pričakujemo do leta 2050. Svoja razmišljanja bodo predstavili dr. Marko Stabej z Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik, dr. Simon Krek z Instituta Jožef Stefan in Centra za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani ter Ina Poteko, mlada raziskovalka z Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Pogovori prihodnosti je serija pogovornih oddaj z najrazličnejšimi sogovorniki, ki v medsebojnem pogovoru in izmenjavi idej premišljujejo o izzivih sedanjosti in prihodnosti. Družboslovni in naravoslovni vpogledi v raznolike teme; od podnebne krize, do najnovejših raziskav vesolja in kolonizacije Marsa, digitalizacije medsebojnih odnosov in procesov dela do geostrateških premikov ob globalizaciji, migracijah in vojaških spopadih.
