Mojstranške veverice Klavdij Mlekuž, Janko Ažman, Janez Brojan in Janez Dovžan so v šestdesetih in sedemdesetih letih premikale meje, osvajale tudi najvišje vrhove tujih gorstev ter postavile pomembne mejnike slovenskega alpinizma. Alpinizem so povezale s predanim gorskim reševanjem. Čudoviti svet premagljivih sten in prvenstvenih smeri je osmišljal njihove cilje. Mojstranške veverice so prejele tudi priznanja za življenjsko delo Planinske zveze Slovenije. Njihovi pomembni dosežki in dejavnosti so opisani tudi v novi knjigi Vladimirja Habjana.

Ste se kdaj vprašali, kaj imajo kolena z našimi možgani? Ko gre gibanje brezhibno od nog, najbrž to vprašane ne poboža nevronov. Ste pa gotovo že vsi videli in tudi preizkusili tako imenovani kolenski refleks. Mojca Delač je raziskovala, kako je povezan z živčevjem. Za pomoč je prosila dr. Miloša Kalca z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.

Skoraj leto in pol je, odkar je Ebad Ahadi prispel v Slovenijo iz Irana. Države, ki jo ob Kaspijskem jezeru pokriva gozd, v osrednjem in južnem delu puščava, kar okoli polovica njenega ozemlja pa je gorata. Države, za katero sogovornik pravi, da večina o njej – predvsem zaradi tamkajšnjega zaprtega političnega režima – ne ve kaj dosti.

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Veliki rimski enciklopedist Plinij Starejši iz 1. stoletja po Kr. je v svojem Naravoslovju spregovoril o grškem slikarstvu. Na najvišje mesto med vsemi je postavil slikarja Apela. Čeprav je Plinij sam veljal za izjemno marljivega, saj je danes povsem nepredstavljivo, da je uspel v svojem delu zbrati vso dotedanje vedenje o svetu, je o znamenitem grškem slikarju dejal, da je imel ustaljeno navado, da je vsak dan, ne glede na to, kako zaposlen je bil, zarisal vsaj eno črto. Iz tega se je kasneje izoblikoval pregovor: »Nulla dies sine linea.« - »Niti dneva brez poteze s čopičem.«
Sporočilo te misli ali kar zapovedi je, da mora človek, ne glede na to, kako nadarjen je, vztrajno in vestno, vsak dan in brez predaha, uriti svoje veščine, če hoče, da jih bo razvil do vrhunskosti in v vrhunskem stanju tudi ohranil. To ne velja le za slikarsko obrt, ampak enako tudi za literarne ustvarjalce ali znanstvene raziskovalce. Pravzaprav velja to za slehernega človeka, če želi ohraniti svojo osebno držo, ambicije in to, kar ga zanima. Če hočemo ohraniti moč vere, moramo prebirati Sveto pismo, četudi zaradi opravil vsakdana, en sam stavek na dan. Če hočemo ohraniti moč znanja, ga moramo vsak dan krepiti z novimi in novimi spoznanji in odkritji. Če hočemo ohraniti moč ljubezni, ne moremo ljubiti tu in tam ali enkrat letno, ampak dan za dnem razdajati svojo ljubezen. Ali, kot pravi grški modrec Biant iz Priene: »Z delom si boš pridobil trajni spomin, z izbiro pravega trenutka previdnost, z načinom življenja plemenitost, z naporom vztrajnost, s strahom pobožnost, z bogastvom prijateljstvo, z besedo zaupanje, z molkom dostojanstvo, z razmislekom pravičnost, s pogumom hrabrost, z dejavnostjo moč, z ugledom oblast.«

Klicna koda nas poveže z našo berlinsko dopisnico Majo Derčar, ki se nam bo tokrat oglasila iz Auschwitza, saj prav danes mineva 80 let od osvoboditve tega zloglasnega taborišča.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Glasba prostorov nekdanje skupne države, novi val, punk in novi primitivizem 80-tih, šlagerji in ljubljenci celinskih in obmorskih festivalov. Rock, ki je nastajal za železno zaveso, alternativa in družbeno kritična sporočila, ki so razjedla nedotakljivo oblast. Od zaprašenih, prasketajočih posnetkov do sodobne post jugoslovanske produkcije. Odjuga!

Prometne informacije

Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Šole so varne, so po grožnjah, ki so jih prejele številne osnovne in srednje šole po državi, sporočili s Policije. Kot je dejal Primož Ogrinc z Generalne policijske uprave, so po prejetju obvestil zavarovali šolarje in zaposlene v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, tveganje so označli za minimalno.

Drugi poudarki oddaje:
- Palestinci se po izraelski odobritvi vračajo na sever Gaze
- Protestniki v Srbiji za 24 ur blokirajo prometne vpadnice v Beogradu
- Na slovesnosti ob 80-ti obletnici osvoboditve Auschwitza tudi slovenska delegacij

Drugi poudarki oddaje:
Piran od februarja z dražjim mestnim potniškim prometom
V Poljčanah podprli ustanovitev zadruge za trajnostni razvoj podeželja in turizma
Kranjski svetniki odločajo o tem, kdo bo vodil Gorenjski muzej

Evropska prestolnica kulture GO!2025 je tik pred slovesnim odprtjem in pričakovanja Slovencev v Gorici so velika. Čezmejni projekt, vreden več kot 200 milijonov evrov, bo v evropsko prestolnico kulture prvič povezal mesti v dveh državah. Kaj si lahko obetajo Slovenci na drugi strani meje, ki bo vsaj še nekaj mesecev nadzorovana? Se bo ob množici kulturnih dogodkov našla priložnost tudi za pogovore o odprtih vprašanjih med Slovenijo in Italijo in nerazrešenih travmah iz preteklosti? Bi lahko EPK spodbudila podjetniške stike in okrepila gospodarstvo v regiji? Kakšni bosta Gorica in Nova Gorica čez leto dni?

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Mineva 80 let, odkar je sovjetska Rdeča armada osvobodila koncentracijsko taborišče Auschwitz Birkenau, kraj smrti milijon 300 tisoč ljudi, predvsem Judov. Ta dan zaznamujemo kot svetovni dan spomina na holokavst. Evropa se je od takrat spremenila, tako etnično kot politično in moralno. Nekateri krivci za najhujši zločin v zgodovini so bili kaznovani, drugi ne. Svet pa je dobil mednarodna pravila, po katerih je prepovedana agresija na neodvisne države, za tem pa tudi Konvencijo o preprečevanju in kaznovanju hudodelstva genocida. O dnevu spomina na holokavst in o tem, kaj se je svet naučil iz te izkušnje, v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:
dr. Vasilka Sancin, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani;
dr. Monika Kokalj Kočevar, Muzej novejše zgodovine Slovenije;
dr. Damir Josipovič, Inštitut za narodnostna vprašanja;
Maja Derčar, dopisnica RTV Slovenija iz Nemčije.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Dogodivščine male pošasti Mici iz 2.a.
Pripoveduje: Darja Reichman.
Napisala: Majda Koren.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.

V sklepnem delu druženja s Slovenci v Gorici se vračamo v tamkajšnji Trgovski dom in se poklonimo Simonu Gregorčiču. Njegov doprsni kip stoji v bližnjem mestnem parku Ljudski vrtu in zre v okna knjižnice Damirja Feigla v pritličju doma.
Mojo srčno kri škropite je bil naslov literarno-glasbenega večera iz cikla Ars teatralis, ki ga je 3. program našega Radia pripravil skupaj s Stalnim slovenskih gledališčem Trst in Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica aprila leta 2022 in tako povezal slovenski gledališki ustanovi z obeh strani meje. Skozi življenje in poezijo Simona Gregorčiča nas bodo v nadaljevanju vodili Jure Kopušar in Blaž Valič iz SNG Nova Gorica, Nikla Petruška Panizon iz SSG Trst ter Eva Longyka Marušič. Z glasbo jih spremlja harmonikar Aleksander Ipavec Ipo. Poslušajte!

V Murski Soboti so v petek podelili županova priznanja naj prostovoljkam in prostovoljcem. Naj prostovoljka leta je tako postala Sonja Horvat iz Murske Sobote. Sonja svoj čas v pokoju namenja predvsem prostovoljstvu in delu z romskimi ženskami. Je tudi predsednica romskega društva in romske zveze. V rubriki romskega jezika bomo podrobneje raziskali pomembno obdobje v zgodovini, ki je močno vplivalo na življenje Romov v 18. stoletju.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Justin Adams & Mauro Durante: Sweet Release. Album takorekoč iz skladbe v skladbo gradi nove čezžanrske mostove, ki opozarjajo, da terja tkanje glasbe globalne vasi predvsem vrhunskega glasbenika in avtorja brez plašnic. Nato so kot na jadrnici na morju možna potovanja v še neodkrite širjave. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/01/23/justin-adams-mauro-durante-sweet-release/

Srbski književnik judovskega rodu Filip David na prvi pogled nima obsežnega opusa, toda na katero koli področje je segel, je na njem pustil prepoznaven pečat - pa naj so to bila literarna besedila ali pa njegova korespondenca z Mirkom Kovačem. To velja tudi za njegov roman Hiša spomina in pozabe. V njem je pisatelj presunljivo opisal intimno izkušnjo Alberta Weissa: njegovi starši so njega in mlajšega brata Elijo spustili z vlaka za Auschwitz. Albert je sicer preživel, vendar ni nikoli prebolel izgube brata. Filip David je za roman leta 2014 dobil Ninovo nagrado. V Literarnem nokturnu bomo ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta slišali odlomek, ki pojasni naslov romana.

Prevod Marko Golja,
interpretira Jure Kopušar,
glasbena oprema Nina Kodrič,
zvok in montaža Sonja Strenar,
režija Alen Jelen,
redakcija ponovitve Tesa Drev Juh.
Posneto leta 2016.

Ob ponedeljkih oddajo Za prijeten konec dneva pripravlja Zvone Tomac. V njej predstavlja zgodovinske posnetke in izdaje del, ki so izšla pri ZKP RTV Slovenija. O sredah pa oddajo voditeljsko in glasbeno pripravlja Anja Rupel, ki spremlja aktualne glasbene dogodke s področja domače in tuje popularne glasbe, včasih pa se zakoplje tudi v radijski arhiv.