Prvo uro nočnega programa ponujamo v poslušanje oddajo Obrazi sosednje ulice. Gostja je svetovna prvakinja v fitnesu, osebna trenerka, prehranska svetovalka, profesionalna plesalka ter diplomirana inženirka konfekcije in dizajna Tina Dukič Žižek.

Po eni uri bomo v nočni ponovitvi Glasbenega radiograma gostili izjemno glasbenico in avtorico Gajo Prestor. Predstavila bo debitantski album Voda, svoje avtorsko delo; sama je pisala glasbo in besedila, hkrati pa sodelovala s skrbno izbrano ekipo vrhunskih glasbenikov in producentov.

V oddaji Ritem mesta bomo čestitali angleškemu glasbeniku Philu Collinsu, ki danes praznuje 74. rojstni dan.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

V skupini prijateljev smo se pogovarjali o tem, da na vseh koncih srečujemo ljudi, ki sicer dajejo imeniten videz, ko pa se začneš z njimi pogovarjati, začutiš, da za tem videzom ni ničesar ali skoraj ničesar. To nima nič opraviti z izobrazbo. Te vrste ljudi lahko srečamo med vsemi sloji, tako izobraženimi kot neizobraženimi. Skrbijo za svojo fasado, pomembno jim je nekaj imeti, pomembno jim je, da v ničemer ne zaostajajo za drugimi. Pravzaprav tudi o marsičem sploh nimajo svojega mnenja, ampak se pridružujejo temu, kar misli večina. Morda je tako življenje v marsičem udobnejše, ampak ali človeka lahko navdaja z zadovoljstvom, z občutkom, da je življenje kljub številnim težavam, s katerimi se dan za dnem soočamo, lepo?
Ob tem našem skupnem razmišljanju je ena izmed udeleženk pogovora izrekla misel, s katero je zadela bistvo: »Nimajo temelja.« Nimajo temelja, na katerega bi se oprli, ob katerem bi se orientirali takrat, ko se jim življenje zamaje. In življenje se nam zamaje pogosto.
Če bi si v skupini začeli pripovedovati, kaj za vsakogar pomeni temelj, ki mu omogoča, da živi, ne bi bilo tako lahko. Težko je z besedami izraziti bistvo. Morda ga laže začutimo brez njih. Pa vendar je včasih dobro to tudi ubesediti. O tem je treba tudi stalno razmišljati in preverjati, ali še živimo iz tega temelja, ali nam še daje oporo. Eno bistvenih vprašanj, na katero moramo vse življenje iskati odgovor, se glasi: Kdo ali kaj mi daje oporo, ko izgubim vse? Verjetno v življenju nikoli ne bomo izgubili vsega, toda če ne prej, bomo ob smrti prav gotovo izgubili vse, kar imamo.
Zdaj ob srečanjih z ljudmi pogosto ugotavljam: ali je to človek s temeljem ali brez njega? To lahko začutiš ob čisto drobnih stvareh. Človek s temeljem je bil prav gotovo preprost kmet, ki sem ga obiskala pred leti. Presenetila me je Prešernova slika na steni. Pojasnil je, da slike menjava. Februarja da v okvir Prešerna, ob postu postno, potem velikonočno sliko in tako naprej. Tudi s tem govori o svojem temelju.

Tokrat se bomo ustavili na kranjski gimnaziji, ki se je vključila v projekt »zMIGAJ!«. Projekt v okviru programa evropske kohezijske politike skupaj s konzorcijskim partnerjem, Fakulteto za šport, vodi zavod za šport Planica. To je projekt, s katerim bi radi izboljšali gibalno sposobnost med mladimi, ter tako prispevali k njihovemu zdravemu razvoju. Na leto v Sloveniji sodeluje 1500 dijakov, ki s tem projektom pridobijo 330 ur dodatne brezplačne vadbe. Na Gimnaziji Kranj sodeluje več kot 80 dijakov, vsak pa pridobi po dve dodatni uri športne vadbe na teden. Več: Aljana Jocif.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Ste tudi vi že kot otroci z zanimanjem opazovali, kako se zenice razširijo, ko ugasnete luči in zožijo, ko jih prižgete? Kaj imajo s tem možgani? Kaj je to Adie Holmesov sindrom? In zakaj bi lahko našli tudi povezavo med zenicami in koleni? Vse to v sveži epizodi Možganov na dlani na Prvem s prof. dr. Markom Hawlino, vodjo nevrooftalmološke dejavnosti na Očesni kliniki UKC Ljubljana, in Mojco Delač!

Če vas vsaj malo zanima tehnologija, ta teden niste mogli mimo kitajskega zagonskega podjetja DeepSeek, ki je z zelo nizkimi stroški razvoja svojega pogovornega robota šokiral ameriške tehnološke gigante in zahodne borze. Je ameriška prevlada v sektorju umetne inteligence končana? Svoj model je zdaj predstavil še kitajski AliBaba. O vsem tem se danes Ob osmih pogovarjamo s kolegom Anžetom Tomićem, poznavalcem področja sodobnih tehnologij.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.

Po eksploziji reklam za različna vitaminska prehranska dopolnila nas zdaj vedno več zasebnih medicinskih središč vabi še na intravenozne terapije z vitaminskimi infuzijami. Kako na tako ponudbo gleda stroka? Ali je jemanje dodatnih vitaminov smiselno? Poklicali smo prehranskega strokovnjaka – nutricionista prof. dr. Jürgna Königa z Univerze na Dunaju – in posneli njegov odgovor. Za vas, poslušalce Radiosfere na Prvem, pa vprašanje: Kdaj ste zadnjič slišali, da bi v Sloveniji zaradi pomanjkanja vitamina C kdo dobil skorbut?

Na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje piše, da navzočnost posteljnih stenic ne pomeni slabe higiene, saj se pojavljajo tudi v hotelih s petimi zvezdicami. V svoje okolje jih po navadi prinesemo prav s potovanj. Kako prepoznati ugriz stenice in kako te žuželke zatreti, glede na to, da brez sesanja krvi lahko preživijo tudi več mesecev? Gost je Milan Lovrec, strokovnjak za dezinsekcijo z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.

Rubrika predstavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju in novih glasbenih izdajah ter ponuja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

V preteklem tednu smo se, žal zaradi nesreče v Velenju, več pogovarjali o rudarjih, njihovem delu, varnosti. Naključje pa je hotelo, da je prav prvonagrajenec natečaja Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije - gre za Zgodbe mojega kraja - upokojen rudar iz Hrastnika. Gospod Albin Potisek je, kot pravi, vse otroštvo in mladost preživel med "knapovšno", in tudi nadaljeval tradicijo deda in očeta. Zdaj je v pokoju že 22 let in tudi pisanje mu gre dobro od rok, kar dokazuje prva nagrada na natečaju, ki se je je iskreno razveselil. Albina Potiska je obiskala Lucija Fatur.

Nevrolog prof. dr. Marjan Zaletel z nevrološke klinike v Ljubljani pravi, da je migrena hiperprotektivni odziv organizma, ki lahko bolnika ali bolnico zelo ovira – v stroki se je uveljavil izraz migrenska oviranost. Namen sodobnega zdravljenja migrene je zmanjšati tovrstno oviranost in izboljšati kakovost življenja bolnikov. Zdravniki za to uporabljajo različne farmakološke in nefarmakološke pristope. Še zlasti na področju obvladovanja migrene z zdravili je v zadnjih letih opaziti pomemben napredek. Več pa v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Policija še preiskuje vzrok požara, ki je izbruhnil v dijaškem domu Ivana Cankarja na Poljanski ulici v Ljubljani. Po besedah vodje urgentnega kirurškega bloka Uroša Tominca na ljubljanski pediatrični kliniki in v kliničnem centru zdravijo 11 dijakov, starih od 15 do 19 let. Eden je zaradi opeklin v kritičnem stanju. Nekateri dijaki pa so poskakali iz prvega nadstropja in se poškodovali. Več kot 300 dijakov so začasno namestili v sosednjo stavbo doma.
V oddaji tudi o tem:
- Trčenje letala z več deset potniki in helikopterja v Washingtonu morda posledica človeške napake.
- Poslanec Gibanja Svoboda Tine Novak prestopil v stranko Anžeta Logarja.
- Zaradi kuge drobnice na Madžarskem ogrožena tudi slovenska obmejna naselja.

Drugi poudarki oddaje:
- Pogovori o usodi nedelujočega Centra za zdravljenje odvisnikov v Cetorah med občino Izola in manjšinskim lastnikom se bodo nadaljevali.
- Cerkljanski turistični delavci so lani sicer našteli za 25 % manj nočitev, toda z rezultatom so - glede na okoliščine - vseeno zadovoljni.
- Vipavska občina bo podelila stavbno pravico za gostinski lokal Podskala in zadevo vendarle premaknila z mrtve točke.
- Na Bledu bodo do konca junija obnovili ledeno dvorano, jeseniška pa zaradi političnih kupčkanj prenove še ne bo doživela.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V času, ko se je svet znašel na prelomnici, bi se morala tudi Slovenija vprašati, kaj želi kot nacija, katere zunanjepolitične prioritete si bo zastavila in s kom naj sklepa zavezništva. Za majhne države je multilateralizem najboljši sistem urejanja mednarodnih odnosov, a žal ga že dalj časa spodkopavajo enostranska dejanja držav, uveljavljanje nacionalnih interesov s silo ali grožnjo in kršenjem mednarodnega prava ter rušenje mednarodnih organizacij. O mednarodnem položaju Slovenije v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:

mag. Marko Štucin, državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve;
dr. Božo Cerar, upokojeni veleposlanik;
dr. Boštjan Udovič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Tudi čarovnice so lahko lepe in dobre …
Pripoveduje: Maja Šugman.
Napisala: Sunčana Škrinjarić.
Prevedla: Valči Ravbar.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.

27. oktobra leta 2016 smo v studiu 13 v ciklu živih oddaj, ki smo vam ga od začetka lanskega leta znova ponujali v poslušanje in ga nadaljujemo tudi letos, gostili ansambel Vihar, koroško zasedbo, ki je v tem času (lani namreč) dopolnila dvajset let delovanja. Kako je zvenela v svojih “najstniških letih”, pa v tokratni reprizi. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Robert Musil velja za enega največjih avstrijskih pripovednikov, ne le 20. stoletja, temveč avstrijske književnosti sploh. Rodil se je leta 1880 v Celovcu, mladost je preživel v mestu Steyer in v Brnu, delno pa tudi v avstro-ogrskih kadetnicah. Po študiju strojništva se mu je ponujala znanstvena kariera, vendar se je odločil še za študij filozofije in psihologije v Berlinu. Med prvo svetovno vojno je služil kot častnik v avstrijski vojski, po vojni pa se je preživljal kot časnikar in gledališki kritik, po večini ob podpori prijateljev in založnikov. Zadnjih dvajset let življenja je posvetil pisanju svojega velikega romana Mož brez posebnosti, vendar ga ni dokončal. Umrl je leta 1942 v izgnanstvu v Ženevi.
Avtor Literarnega večera o Musilu Matej Venier je v oddajo uvrstil črtico Muholovec iz leta 1913 ter odlomka iz Musilovega življenjskega dela Mož brez posebnosti in prvenca Zablode gojenca Törlessa, ki je izšel leta 1906. Z njim je pisatelj v hipu zaslovel. Knjiga velja za začetek ekspresionistične proze.

Prevajalci so Darko Dolinar, Janez Gradišnik in Matej Venier,
avtor scenarija Matej Venier,
interpret Branko Jordan,
režiser Klemen Markovčič,
bralka Eva Longyka Marušič,
glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina,
ton in montaža: Urban Gruden in Sonja Strenar,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija leta 2025.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Jure Novak in Uroš Buh sta Natriletno kolobarjenje s praho, nenavaden glasbeni dvojec, ki že dobro desetletje združuje več umetnostnih polj: izčiščeno poezijo v Juretovi unikatni, renčeči igralski naraciji ter težki, skoraj metalski rock z navdihom v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja v večinstrumentalni Uroševi izvedbi. Svoji ustvarjalnosti vedno pustita čas za zorenje – po navdihu srednjeveške agrarne metode natriletnega kolobarjenja s praho. Na vsakih nekaj let tako na njunem pesniško-glasbenem polju zraste nov album. Tretjega z naslovom »FM« nam predstavita v tokratni Pesmi v žepu.

Slovenski pesnik Božo Vodušek se je rodil 30. januarja 1905 v Ljubljani. Izobraževal se je na klasični gimnaziji in je bil gojenec katoliškega dijaškega doma Marijanišče in hkrati urednik marijaniškega rokopisnega literarnega lista "Plamen", v katerem je objavil svoje prve pesmi. Zelo pomembna za njegov pesniški in osebnostni razvoj so bila zadnja leta v gimnaziji. Vzgojen je bil strogo katoliško, prav takrat pa se je odpovedal družinski vernosti, katolištvu in cerkvi. Na jezikovno-literarnem področju je vzbudil veliko zanimanja njegov članek Za preureditev nazora o jeziku, objavljen v zborniku Krog. V njem je nastopil proti slovenskemu jezikovnemu purizmu, arhaizmu in slogovni baročnosti ter proti težnji k mehki melodioznosti. Zavzemal pa se je za trdoto, neblagoglasnost in izrabo značilnih soglasniških skupin slovenskega govora. Voduškove pesmi interpretira dramski igralec Matija Rozman.
Glasbena opremljevalka je Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Mirko Marinšek,
režiser Jože Valentič.
Produkcija leta 2010.