Telegiornale regionale del Friuli Venezia Giulia.

Regionalni dnevnik v italijanskem jeziku za FJK.

I sedimenti fluviali influenzano la navigabilità dei fiumi, la pesca e la produzione di energia elettrica nelle centrali idroelettriche. Nel bacino del Danubio e dei suoi affluenti, finora nessuno se n’è occupato seriamente, professionalmente e maniera sistematica. Ma poiché la gestione dei sedimenti è indispensabile a livello internazionale, diversi Stati del territorio danubiano hanno iniziato a connettersi e cercare soluzioni comuni.

Rečni sediment vpliva na plovnost rek, na ribolov, na proizvodnjo elektrike v hidroelektrarnah. V porečju Donave in njenih pritokov se z njim doslej ni nihče resno, strokovno in organizirano ukvarjal. A ker se je upravljanja sedimenta nujno lotiti na mednarodni ravni, so se države začele povezovati in iskati skupne rešitve.

A settecento dalla morte di Dante Alighieri, il simbolo della letteratura italiana e padre della lingua, continuiamo a cercare nei versi della sua Divina Commedia qualcosa di indefinibile e inafferrabile che ci aiuti a sentirci meno soli e più umani. Questo il potere della poesia che attraverso i secoli ci consegna preziose conoscenza, prima di tutto nel considerar la nostra “umana semenza: fatti non foste a vivere come bruti ma per seguir virtute e canoscenza”. Grazie alle competenze femminili di Valentina Petaros, filologa e dantista, Nives Zudič Antonič, italianista, e Suzana Todorović, dialettologa, ripercorreremo le orme di Dante in Istria e i suoi legami con queste terre tra Isola e il castello di Duino, l'arena di Pola e la grotta di San Servolo. Al tempo stesso, come un filo rosso un'altra riflessione percorre il documentario: il ruolo della poesia nella società grazie a uno dei più importanti lirici istriani, il rovignese Ligio Zanini, e lo scrittore e poeta Luigi Nacci. Nell’intreccio tra passato e presente, il viaggio nelle profondità dell’animo umano si concluderà con un altro grande estimatore di Dante, Pier Paolo Pasolini che trovò la sua voce letteraria nell’eredità dantesca, ma soprattutto nell’uso della sua lingua madre per la poesia, il friulano.

Sedemsto let od smrti Danteja Alighierija, simbola italijanske književnosti in očeta italijanskega jezika, poskušamo poiskati v verzih njegove Božanske komedije karkoli nedefiniranega, kar bi nam pomagalo počutiti se manj osamljene in bolj človeške.
To je moč poezije, ki nam skozi stoletja daruje dragoceno znanje. Zahvaljujoč znanju filologinje in skrbne poznavalke Dantejevega dela Valentine Petaros, italijanistke Nives Zudič Antonič in dialektologinje Suzane Todorovič, bomo sledili Dantejevi poti skozi Istro in njegovim vezem s teritorijem med Izolo in dvorcem v Devinu, Areno v Puli ter Sveto jamo. Istočasno skozi dokumentarec Dante in poezija kot rdeča nit potuje še ena refleksija: vloga poezije v družbi skozi delo enega najpomembnejših istrskih pesnikov Ligia Zaninija ter pisatelja in tržaškega pesnika Luigija Naccija. Skozi prelivanje med preteklostjo in sedanjostjo se bo pot v globine človeške duše zaključila pri velikem oboževalcu Danteja Alighierija, Pier Paolu Pasoliniju, ki je svoj književni jezik našel v Dantejevi zapuščini predvsem pa v uporabi materinščine, furlanskega narečja.

Venti minuti con Rudi Bucar e i Calegaria.
Dvajset minut musike z Calegario in Rudi Bucar.

Sulle tele di Stanka Golob non scivola il pennello ma la sabbia.
Šentvid, un tempo periferia di Lubiana, oggi un suo rione, era famoso all’inizio del Novecento per i suoi falegnami.
La nota fornace Čermak – Špirek a Idria è stata restaurata ed è diventata una componente importante del patrimonio culturale dell’Unesco.
Il villaggio istriano di Maresego ha una storia interessante.
Rok Šturm studia la comunicazione vibrazionale tra gli insetti.

Po platnu umetnice Stanke Golob ne drsi čopič, ampak pesek.
Znamenita in obnovljena Čermak – Špirekova peč, zgrajena v Idriji, predstavlja pomemben del Unescove svetovne kulturne dediščine.
Istrska vas Marezige ima pestro zgodovino.
Raziskovalec dr. Rok Šturm preučuje sporazumevanje žuželk.

Mozaik posnetkov arhivskih oddaji. Nekatere posvečene osebam in dogodkom naših krajev.

Mozaična polurna oddaja, ki predstavlja značilnosti posameznih krajev, dežel, ljudi, kulture, dogodkov in običajev s področja Srednje Evrope.

Trasmissione di videoclip musicali.

Oddaja z glasbenimi videoposnetki.

Nasce a Brežice ma subito si trasferisce a Nova Gorica. Le zone di confine sono sempre state parte della sua vita, non a caso oggi ne apprezza l' apertura. Laureato in scienze diplomatiche a Lubiana si è trovato a ricoprire ruoli importanti nei posti e momenti più delicati. È stato a Washington subito dopo l'attentato alle torri gemelle, al Ministero degli Esteri di Lubiana durante la prima presidenza europea della Slovenia, a Roma come vice capo missione dell'ambasciata della Slovenia dove ha collaborato alla realizzazione del Concerto dell'amicizia del 2010 a Trieste, a Milano capo ufficio economico per la promozione della Slovenia in concomitanza con l'Expo. Oggi lavora a Trieste dove ricopre il ruolo di Console generale della Repubblica di Slovenia.

Tokrat bomo v ospredje postavili zgodbe malih založnikov Furlanije - Julijske krajine. Tržno nišo so našli v vsebinah in tematikah, ki pripovedujejo o življenju manjšin ter o identiteti krajev in ljudi. Obiskali smo Vilo Manin, za katero je švicarski umetnik Zimoun zasnoval razstavo vizualnih in zvočnih instalacij. Prelistali bomo zbornik posvečen Vladimirju Martelancu, intelektualcu, ki je prijateljeval s Srečkom Kosovelom in Antoniom Gramscijem. In še o projektu Vrnitev v deželo očetov, ki je Giuliu Marongiu po 77-ih letih omogočil vrnitev v rodni Pulj.

Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.

Telegiornale.

Poročila.

Notiziario sportivo quotidiano.

Dnevna športna oddaja.

I contenuti della puntata: con lo scienziato e accademico udinese Mauro Ferrari
parliamo del suo libro “Infinitamente piccolo, infinitamente grande”. Sono ospiti da remoto lo scrittore e insegnante Ivan Sciapeconi, autore del libro "Quaranta cappotti e un bottone" e Flavio Tossi che ci racconta del pittore, nato a Pirano, Cesare dell'Acqua. Tossi ne ha curato il nuovo catalogo delle opere.
A siglare la trasmissione la presentazione del CD che l'Accademia Strumentale Italiana, diretta da Alberto Rasi, ha dedicato alla monumentale Arte della fuga di Johann Sebastian Bach.

Vsebine oddaje: z videmskim znanstvenikom in akademikom Maurom Ferrarijem
spregovorimo o njegovi knjigi “Infinitamente piccolo, infinitamente grande” (Neskončno majhno, neskončno veliko). Gosta oddaje sta pisatelj in učitelj Ivan Sciapeconi, avtor knjige "Quaranta cappotti e un bottone" (Štirideset plaščev in gum), in Flavio Tossi, ki nam pripoveduje o slikarju, rojenem v Piranu, Cesareju dell'Acqua. Tossi je uredil nov katalog del.
Končujemo oddajo s predstavitvijo zgoščenke, ki jo je l'Accademia Strumentale Italiana pos vodstvom Alberta Rasija posvetila monumentalni Umetnosti fuge Johanna Sebastiana Bacha.


Avtorica: Luisa Antoni

Petrarca si propone di raccontare l’Italia attraverso storie di libri e librerie, scrittori, biblioteche, personaggi e mestieri collegati al libro o alla scrittura, proponendo incontri tra libri e lettori.

Petrarca pripoveduje Italijo skozi zgodbe knjig in knjižnic, pisateljev, knjižnice, osebe in obrti, povezanih s knjigo ali pisanju ter predlagala srečanja med knjigami in bralci. Oddaja je namenjena tudi jeziku kina, gledališča in glasbe. Pripoveduje na nov način obraze, glasove, besede in podobe italijanske kulture, z "mešanjem" zvrsti, ki prispevajo k njenem velikim bogastvom.

Serie di documentari realizzati nell'ambito del progetto Inter-Rives che vede collaborare le televisioni pubbliche dell'area del Mediterraneo grazie alla COPEAM. Questa serie propone i lavori realizzati dalle TV di Slovenia, Italia, Croazia, Tunisia, Spagna, Turchia, Malta, San Marino, Serbia-Vojvodina, Svizzera e sono dedicati ai temi del viaggio e del mare.

Serija dokumentarnih filmov realiziranih pod skupnim nazivom Inter-Rives. Projekt je nastal na pobudo COPEAM in združuje sodelovanje javnih televizijskih hiš Mediteranskega območja. Tematike dokumentarcev so zgodbe iz potovanj in obmorskega življenja. Dokumentarci so nastajali na javnih televizijah: Slovenije, Italije, Hrvaške, Tunizije, Španije, Turčije, Malte, San Marina, Srbije/Vojvodina in Švice.

Telegiornale.

Dnevnik.

Programma che si occupa degli eventi che caratterizzano l'Istria e il territorio che la circonda. In ogni puntata vengono proposti dei reportage che parlano della storia, della cultura, delle tradizioni e degli eventi che interessano il territorio compreso fra Slovenia, Italia e Croazia. La versione estiva propone la storie piu' belle e interessanti trasmesse nel periodo autunnale-invernale.

Kulturno-informativna oddaja o dogodkih in zanimivostih mest na območiju Istre in njenih sosednjih pokraijn Slovenije, Italije in Hrvaške. Novinarji kulturnega uredništva pripravljajo reportaže o različnih prireditvah, krajih zgodovinskega in arhitekturnega pomena z njihovimi arheološkimi odkritji ter prispevke o znanih osebnostih na področju umetnosti, politike, novinarstva in znanosti.

Trasmissione di videoclip musicali.

Oddaja z glasbenimi videoposnetki.

Tedenska oddaja, ki izpostavlja in komentira dogajanja na spletu in v socialnih omrežjih. Oddajo pripravlja in vodi Rebeka Legović.

Tokrat bomo v ospredje postavili zgodbe malih založnikov Furlanije - Julijske krajine. Tržno nišo so našli v vsebinah in tematikah, ki pripovedujejo o življenju manjšin ter o identiteti krajev in ljudi. Obiskali smo Vilo Manin, za katero je švicarski umetnik Zimoun zasnoval razstavo vizualnih in zvočnih instalacij. Prelistali bomo zbornik posvečen Vladimirju Martelancu, intelektualcu, ki je prijateljeval s Srečkom Kosovelom in Antoniom Gramscijem. In še o projektu Vrnitev v deželo očetov, ki je Giuliu Marongiu po 77-ih letih omogočil vrnitev v rodni Pulj.

Biokovo je najvišje gorovje srednje Dalmacije. Dviguje se iz ozkega obalnega pasu, skorajda iz samega Jadranskega morja. Kdor ga ne pozna, se z lahkoto izgubi v njegovih številnih skritih breznih. Tistim, ki pa ga dobro poznajo, je Biokovo nekoč lahko zagotavljalo pomemben vir zaslužka. V času, dolgo pred izumom naprav za pripravo ledu, so tu namreč živeli ledarji. To so bili večinoma kmetje, pastirji in čebelarji. Led so rezali globoko v nedrjih tega nepredvidljivega gorovja, kjer so se že od nekdaj skrivale bogate zaloge tega večnega mraza, kot so poimenovali led. Nekateri biokovski ledarji so še živi in so televizijski ekipi HRT razkrili svoje številne življenjske zgodbe, povezane z rezanjem ledu. Med raziskovanjem tega težkega dela, ki je danes že v pozabi, so pomagali tudi jamarji, gorski reševalci in policijski helikopterji. Doživetje pa obogati še divja gorska narava s spustom v najgloblje ledene jame.

V letu 2024 se odvija jubilejni 30. Mega Eurofest I feel Slovenia. Ob visoki obletnici so organizatorji tega množičnega športnega dogodka namenjenega mladim poskrbeli za kopico presenečenj za vse udeležence in tiste, ki ga spremljajo že vrsto let. Poleg himne in knjige so pripravili tudi kratki dokumentarni film o tridesetih letih evropskega rokometnega festivala. Ta je prehodil dolgo pot in od skromnih začetkov postal eden najbolj prepoznavnih in kvalitetnih množičnih rokometnih turnirjev v Evropi in širše. Najzanimivejši utrinki so na ogled v dokumentarnem filmu avtorja Petra Kleve.

Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.