Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Poletni slovenski tabor. Osnovnošolci so se slovenščine učili preko igre.- Porabska domačija. Turistična točka v Andovcih se je v marsičem obnovila.- Žido-Lenaršičev mlin na Goričkem. V Markovcih se vodno mlinsko kolo še danes vrti.
Čarovnik Sam Sebastian z numerologinjo LiLi SoRuM izvede zanimiv eksperiment s števili. Rezultat je prav neverjeten!
Poleg tega naključnim mimoidočim pred očmi ukrivi zakone fizike. Gledalci ostanejo brez besed...
Neverjetni Sharlatanus Maximus pa vas bo skušal hipnotizirati preko TV zaslona.
http://www.carodej.org
Katja in Andrej sta tokrat raziskovala možnosti zaposlitve čez mejo, v sosednji Avstriji in v evropskih institucijah. Preverila pa sta tudi, kaj sploh je INATRI.
Vlastimilina osebna življenjska izpoved je prepletena z velikimi zgodovinskimi dogodki. Pri stotih letih je Vlastimila s svojim izjemnim spominom bogat vir češke zgodovine.
V prvem mariborskem Poletnem jutru si bomo najprej razmigali ramena, si naredili slastne sendviče, se posvetili zgodovini Mariborskega otoka, s kolesom noreli po Pohorju, prekopali vrt, obiskali predstavo Lunapark Kuga in samo skupaj z našimi gosti bomo tudi s pomočjo Bilbi, veliki. Za gledalce pa imamo nagrado.
Svete birme letos zaradi pandemije koronavirusne bolezni potekajo v manjši obliki, zato pa v več farah. Pred nedavnim so zakrament prejeli fantje in dekleta v Selah.
Trenutno je v Pavlovi hiši v Potrni na ogled čezmejna skupinska razstava, ki ponuja večplastne perspektive na temo Vse je v toku.
Še do 4. oktobra 2020 bo gledališče Iskra v sodelovanju z gledališčem KuKuKK na različnih koroških lokacijah predstavljalo nemško-slovenski gledališki performans Dies irae. Po zasnovi režiserke Nike Sommeregger se umetnice in umetniki različnih umetnostnih smeri ukvarjajo z begom in pregnanstvom ob usodah žensk in ustvarjajo dramaturški lok od antike do današnjega časa.
Štajerski Slovenec Franz Pschait se je ob južnoštajerski vinski cesti z vinotočem in kulinaričnimi specialitetami uveljavil kot kralj bučnih semen.
Poslanstvo čezmejnega povezovanja v koledarju Kmečke izobraževalne skupnosti izpolnjuje Hudobnikova kmetija Tatjane Ladinek na Breznici nad Prevaljami. Na kmetiji diši po zeliščih in naravi, zato tudi vodilo Občutek narave – kmetija Hudobnik.
http://slovenci.orf.at
42. mednarodni festival narodno-zabavne glasbe Graška Gora poje in igra, 18. 8. 2017, športno igrišče na Graški Gori.
Ansambli: Extra kvintet (Koroška), Jug (Podčetrtek), Kvintet 7 (Velike Lašče), Navihani muzikanti (Dol pri Hrastniku), Nori val (Borovnica), Opoj (Gornja Radgona), Plus (Laško, okolica Sevnice), Prisrčniki (Voličina), Škorpijoni (Šentjanž pri Dravogradu), Udar (Slovenske Konjice), Vražji muzikanti (Kamnica, okolica Maribora), Žarek (Hrastovec, okolica Velenja), Žurerji (Stranice), Quintett Wenzelstein (Nemčija) in Štimung Zagorja (Hrvaška).
Vabljeni k ogledu drugega dela festivala!
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Akademski slikar Jože Šubic je pripadnik kroga, ki so ga poimenovali Generacija 82, kritiki ga opišejo kot modernističnega slikarja, ki ostaja zvest razmislekom o tabuiziranih temah. Od preloma tisočletja ustvarja tudi kot kipar, in tudi njegova zadnja razstava je bila namenjena predstavitvi kiparskih portretov. Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov mu je letos podelila nagrado za življenjsko delo za ustvarjanje na področju kolaža in asemblaža.
Vabimo vas, da si pogovor z Jožetom Šubicem v oddaji Dober večer ogledate v ponedeljek 17. avgusta ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Bogastvo in raznolikost evropskih kultur, medsebojno razumevanje evropskih državljanov, pripadnost isti evropski družini. Utrip življenja začutite z nami v oddaji Po Evropi.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Svete birme letos zaradi pandemije koronavirusne bolezni potekajo v manjši obliki, zato pa v več farah. Pred nedavnim so zakrament prejeli fantje in dekleta v Selah.
Trenutno je v Pavlovi hiši v Potrni na ogled čezmejna skupinska razstava, ki ponuja večplastne perspektive na temo Vse je v toku.
Še do 4. oktobra 2020 bo gledališče Iskra v sodelovanju z gledališčem KuKuKK na različnih koroških lokacijah predstavljalo nemško-slovenski gledališki performans Dies irae. Po zasnovi režiserke Nike Sommeregger se umetnice in umetniki različnih umetnostnih smeri ukvarjajo z begom in pregnanstvom ob usodah žensk in ustvarjajo dramaturški lok od antike do današnjega časa.
Štajerski Slovenec Franz Pschait se je ob južnoštajerski vinski cesti z vinotočem in kulinaričnimi specialitetami uveljavil kot kralj bučnih semen.
Poslanstvo čezmejnega povezovanja v koledarju Kmečke izobraževalne skupnosti izpolnjuje Hudobnikova kmetija Tatjane Ladinek na Breznici nad Prevaljami. Na kmetiji diši po zeliščih in naravi, zato tudi vodilo Občutek narave – kmetija Hudobnik.
http://slovenci.orf.at
V letih pred vojno so učenci mariborske osnovne šole pri verouku po vsaki molitvi morali izreči: »Odrešenik sveta, reši Rusijo!«, v medvojni nemški šoli pa so se učili tudi – angleščino! Da bi se lahko, kot je pojasnila avstrijska učiteljica, lahko po Roemmlovem zavzetju severne Afrike sporazumevali z angleško govorečim prebivalstvom.
Tokratna pripovedovalka svojih spominov je bila rojena v Mariboru leta 1929. Njena pripoved se osredotoča na ulico ob robu starega mesta, kjer so se na svojstven način odvijale vse stiske in strahote, pa tudi majhne radosti tistega težkega predvojnega, vojnega in povojnega časa. Aprila 1941 se je v ulici ustavila oborožena nemška vojska. Prvemu valu izseljevanja Slovencev se je Skuškova družina na srečo izognila, čeprav je bila uvrščena na spisek, ki so ga mariborski kulturbundovci pripravili že leta pred vojno. Družine mnogih sosedov pa so nacisti izselili in v hiše so se vselili nemški visoki uradniki ter oficirji, pa tudi Skuškovi družini so odvzeli nekaj sob in se nastanili v njih. Otroci z ulice, slovenski, nemški in kulturbundovski so se med seboj seveda spoznavali in igrali ter vsak po svoje doživljali in spoznavali tisti čas. Vdova z otrokoma, od katerih je bil eden invaliden, je v stiski iz strahu pred nacističnim pobijanjem prizadetih otrok zaplinila vso družino – otroka sta umrla, mama je preživela. Med vojno so na travniku za Skuškovo hišo pasli konje francoski ujetniki in v času hude lakote so skrivaj zamenjavali z njimi knjige za čokolade in kakav, ki so ga ujetniki dobivali v paketih od doma. Očetova tovarna konfekcije perila je med vojno delovala naprej, veliko obleke je prek ilegalnih zvez šlo na Pohorje med partizane, v kleti pa je bila ilegalna tiskarna, ki so jo Nemci po izdaji odkrili zelo pozno in se, besni, ker so jo imeli v samem središču mesta, kruto maščevali. Živeti v Mariboru v zadnjem letu vojne je pomenilo doživeti tudi vse danes komajda predstavljive strahote nenehnega anglo-ameriškega bombardiranja mesta, ki je porušilo polovico vseh stavb in terjalo stotine smrtnih žrtev.
Ob koncu vojne, ko so pričakovali osvoboditelje, so v Maribor namesto njih prišle bolgarske čete in se, prepričane, da so v nemškem mestu, vedle kot plenilci in osvajalci. Tik po koncu vojne pa se je okrog hiše na Turnerjevi ulici utaborila vojska jugoslovanske armade, ki je vsako noč odhajala na Tezno pobijat ujete ustaše. In v zgodnjem povojnem času so iz ulice spet začeli izginjati ljudje, ene so zaprli, drugi se niso nikoli več vrnili domov.
