Čudovit dan za čarovnijo! Le da čarovnije ni od nikoder. Morda pa se skupaj z Matejem in Borom podamo na Čarovničin dvorec. Tam čarovnij zagotovo kar mrgoli! Ojoj, Matej se nekam pogosto oglaša kot osliček, kaj se dogaja? Čisto mogoče, da je Bor že preizkušal svoje čarovniške sposobnosti! Preverimo! Kako se že začne ta pravljica? »Nekoč je živela zelo huda čarovnica …«
Polenta ali žganci? Otrokom je vse eno in isto. Kako okusne jedi se dajo pripraviti iz polente, če ji dodamo paradižničke, pinjole,..njami. Tudi torto. Po Pruneliusovem receptu seveda.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Vrata za obiskovalce je danes na Gospodarskem razstavišču odprl Slovenski knjižni sejem. Do nedelje se bo zvrstilo več kot 260 prireditev, država gostja je Srbija, mesto v gosteh pa Šoštanj, saj sejem posvečajo tudi pesniku Karlu Destovniku - Kajuhu. Vse do petka v knjižnicah po vsej Sloveniji praznujejo tudi teden splošnih knjižnic, zato pripravljajo raznolik in pester program. V Mestnem muzeju Ljubljana smo si ogledali premiero predstave Eno samo telo ni dovolj v režiji Agostine D’Alessandro, v kateri plesalci iz različnih držav s premislekom o telesu iščejo odgovor na vprašanje, kaj vse nas definira, v Galeriji mesta Ptuj pa razstavo Arheologija dnevnika umetnikov Emiliana Perina in Luce Veleja.
Spomeniki so pomniki preteklosti - dogodkov in ljudi. Običajno jih ne opazimo, čeprav vsak dan hodimo mimo njih. Oživijo le ob obletnicah in takrat se zavemo, kolikšna je njihova sporočilna vrednost. Maistrov kip, ki so po dolgih letih prizadevanj njegovih borcev v Mariboru končno postavili, pa je zgodba sam zase. Takrat mladi konzervator na Zavodu za spomeniško varstvo Aleš Arih, ki je bil zadolžen za ohranjanje spomenikov, zlasti tistih iz NOB, je nekaj prej kot drugi spoznal vrednost generalovih dejanj in skupaj z borci so začeli bitko za postavitev figuralnega kipa. Danes na Trgu generala Maistra stoji plastika akademske kiparke Vlaste Zorko - v spomin in opomin.
PRENOVA PODKVASTIH GRED
Gomilaste permakulturne grede Pomurskega sejma so v obliki podkev. Fanči Perdih iz Amaranta in Tomislav Gjerkeš, permakulturni načrtovalec, sta jih s pomočniki po več kot 10ih letih popolnoma prenovila. Med drugim so nasuli debelo plast komposta, ki na bližnjem kupu zori od lani. Grede pa čez zimo ne bodo prazne.
NOV VRTNI PRIREDITVENI PROSTOR
Nedavno smo v Arboretumu Volčji Potok spremljali nastajanje večjih okrasnih gred. Znanje, izkušnje in lastne zamisli so v projektu Erasmus + prepletli domači in tuji študenti. Okolico Indonezijskega paviljona so predrugačili v kotičke okrasnih trajnic, bambusovih mejic in prostor za druženje.
OKRASNE TRAVE
Sebastjan Lipar okrasnih trav jeseni načeloma ne poreže. Tudi zato, ker rad opazuje njihova socvetja, ko jih pozibava veter. Čeprav socvetja pampaških trav že semenijo, jih nekaj nabere za v vazo.
Ekipa oddaje Ljudje in zemlja se je udeležila prireditve ob zaključku projekta za širitev ekološkega kmetijstva pri nas. V novembru sodelujoči partnerji zaključujejo tudi projekt evropskega inovativnega partnerstva o proučevanju inovativnih rešitev na govedorejskih kmetijah. Na kmetiji Leber Vračko so nam predstavili izvajanje ciljev projekta v praksi. V letošnjem letu se je upokojil mag. Jože Mrakič. Več desetletij je vodil mariborsko območno enoto Zavoda za gozdove, ki jo je s strokovnim in organizacijskim delom pomembno zaznamoval. Mag. Jože Mrakič je tudi človek številnih talentov. Ukvarja se s slikanjem, petjem in pisanjem esejev.
Špela Močnik Paradiž in David Urankar se bosta z vami prebujala ob sredah. Poleg prometnih minut in pravnih nasvetov bosta podajala predloge za dobre knjige, zanimive filme, »mojster« David in »gospodinja« Špela se bosta tudi podrobneje posvetila gospodinjskim nasvetom in občasno pokazala še, kako lahko sami doma izdelate kakšen kos pohištva. Razreševali bomo tudi vsakdanje življenjske dileme, terenska ekipa bo delila vrtne nasvete, gledalci pa boste lahko svoje znanje preizkusili v krajšem kvizu. Jutro z nami je dobro jutro!
V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo.
A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
Operna noč je že več kot pol desetletja tradicionalni koncert Simfoničnega orkestra Slovenskega narodnega gledališča Maribor, na katerem pod taktirko umetniškega direktorja Simona Krečiča nastopajo priznani solisti mariborske operne hiše in operni zbor. Koncert, ki prinaša najlepše melodije iz zakladnice operne umetnosti, si vselej ogleda večtisočglava množica obiskovalcev vseh generacij.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Tudi vas kdaj vse srbi in se praskate po dolgem in počez? Ojoj, kako se mora počutiti šele mačja kraljica, ki je prav zares staknila čisto prave bolhe! Pssst! To je naša skrivnost, sicer nas bo njeno visočanstvo takoj odpustilo … Mačja kraljica je namreč odslovila že pol zaposlenih na dvoru. Naj nas to ne odvrne od branja njene zabavne zgodbe. Nina, Borček, kar začnita, prosim!
Recept , ki ga najdeta otroka narekuje, da pripravita prekmursko baklavo. Kaj je to? Poznata prekmursko gibanico in baklavo, toda prekmurske baklave še nikoli v življenju nista videla, niti nista zanjo slišala.
Cmok, ki ga otroka pokličeta na pomoč hitro reši zapleteno zagonetko, ki v resnici sploh ni težka.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
V sredo, 22. novembra 2023, bo ob 20. uri v Slovenskem narodnem gledališču Maribor potekala državna proslava ob dnevu Rudolfa Maistra. Praznovali bomo 105-letnico Maistrove akcije za severno slovensko mejo. Slavnostni govornik bo predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob. Govoru bo sledil umetniški del proslave, ki ga z ekipo snuje režiserka Mateja Kokol. Osrednja nit programa proslave bo ljubezen – ljubezen do domovine, do sočloveka, do umetnosti in do narave. Prireditev bo mogoče v neposrednem prenosu spremljati na 1. programu Televizije in 1. programu Radia Slovenija ter na spletnem portalu RTV Slovenija.
Začetek oddaje pripada izredno simpatičnim bordojskim dogam, potem ko vas bodo osvojile se bomo posvetli posvojenki Fridi in z njeno skrbnico opozorili tudi na neprimerno hranjenje živali v parku, sledila bo še posvojenka Una, ki ima kariero reševalnega psa, za konec pa se bomo potopili v akvarij, pa ne pregloboko saj med ribe vrste tetra, spadajo tudi piranje.
ozivalih@rtvslo.si
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo.
A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
Središče Ljubljane zaradi množičnega turizma, vse višjih cen storitev in grajenja elitnih sosesk postaja cenovno nedostopno za lokalne prebivalce. V prispevku bomo s strokovnjaki analizirali fenomen gentrifikacije, kako se z leti spreminja podoba mesta, zakaj so različne družbene skupine vse bolj potisnjene na obrobje mesta, kdo so največje žrtve gentrifikacije in kako se z njo spopadajo v tujini. V studiu se bomo o tem pogovarjali z arhitektom Milošem Koscem. Obiskali smo premiero celovečernega baletnega spektakla Faust v mariborskem gledališču. Plesne adaptacije te slovite filozofske drame Johana Wolfganga Goetheja se je lotil Edward Clug. Balet v dveh dejanjih je ustvaril po Goethejevi zgodbi o človeku, ki je prodal dušo hudiču. Podrobno spremljamo tudi 34. festival Liffe, na katerem smo se pogovarjali z zanimivimi ustvarjalci filmov, ki so letos na ogled. Slovenski etnografski muzej je oktobra gostil kitajske strokovnjake za restavriranje iz Prepovedanega mesta v Pekingu, enega največjih muzejev na svetu. Ti so prvič po stotih letih sestavili model kitajske hiše, ki sodi v Skuškovo kitajsko zbirko SEM, restavrirali pa so tudi atraktivne okrasne stene. Predstavljamo jih še pred spomladansko postavitvijo v SEM.
Letos mineva 100 let od podelitve Nobelove nagrade za fiziologijo in medicino za odkritje inzulina. Od leta 1922, ko je prvi otrok s sladkorno boleznijo tipa 1 prejel inzulin, se raziskovalci trudijo odkriti nove načine zdravljenja in obvladovanja bolezni. Napredek je izjemen. Danes imajo bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1 lahko inzulinsko črpalko, ki neprekinjeno meri raven glukoze in dovaja inzulin glede na podatke, ki jih sporoča senzor. Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 pa bodo inzulin kmalu lahko dodajali le enkrat na teden. Raziskovalci iščejo še druge rešitve, na primer presaditev celic beta, ki jih pri sladkorni bolezni tipa 1 napade naš imunski sistem.
Sladkorna bolezen je najbolj razširjena kronična bolezen na svetu, s katero živi vsak deseti zemljan, in več kot 90 % jih ima sladkorno bolezen tipa 2. Do leta 2050 se bo število obolelih predvidoma več kot podvojilo.
