Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Da bi se Peter Franc in Gašper nehala norčevati iz meščanov, župan in Jani razglasita dan obveznih pohval. Meščani hvalijo drug drugega in si delijo balone. Le Peter Franc še ni nobenega podaril.

Špela Močnik Paradiž in David Urankar se bosta z vami prebujala ob sredah. Poleg prometnih minut in pravnih nasvetov bosta podajala predloge za dobre knjige, zanimive filme, »mojster« David in »gospodinja« Špela se bosta tudi podrobneje posvetila gospodinjskim nasvetom in občasno pokazala še, kako lahko sami doma izdelate kakšen kos pohištva. Razreševali bomo tudi vsakdanje življenjske dileme, terenska ekipa bo delila vrtne nasvete, gledalci pa boste lahko svoje znanje preizkusili v krajšem kvizu. Jutro z nami je dobro jutro!

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Anja predlaga Miletu, da bi šla skupaj v hribe. Iz na videz nedolžnega predloga nastane pravi cirkus, saj je Miletu izpod časti, da bi počel kaj takega. Južno od Kolpe vedo, da je plezanje na češplje manj nevaren šport kot plezanje po hribih… Kaj bodo rekli prijatelji, če ga vidijo v Kekčevi opravi? Za Anjo pa bi bila Miletova odklonitev resnični dokaz, da nista za skupaj. Zato se Mile vendarle potrudi in najde način, kako bo ugodil Anji…

Stane je sprva pustil službo, saj je ves denar naložil v delnice, katerih vrednost je letela visoko v nebo. Skupaj z njimi pa je visoko letel tudi Stane. Ker pa tisti, ki visoko leta, tudi nizko pade, postane Stane po borznem zlomu hišna gospodinja. K tej odločitvi mu seveda pomaga Irma, ki ga ne more gledati takole finančno zlomljenega, povrhu pa še brez vsakega dela… Pa tudi Irma sama se na vse kriplje trudi, da bi družina preživela kar se da dobro…

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

V tokratni oddaji Arena, pogled naprej o dramatičnih razmerah v Gazi. O kršitvah mednarodnega humanitarnega prava, neupoštevanju vseh opozoril … Kako bo nepričakovani napad Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023 vplival na zaostrene izraelske notranjepolitične razmere in kdaj se bo končalo trpljenje razseljenega palestinskega naroda brez države. Kaj bi bila lahko rešitev dolgoletnega palestinsko-izraelskega konflikta, ki ga bomo tudi zelo pregledno predstavili. V oddajo se bodo oglašali naši dopisniki po svetu, voditelju Edvardu Žitniku pa se bosta v studiu pridružila Dominika Švarc Pipan in Primož Šterbenc.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V štirih letih je snemalna ekipa dokumentarne serije Ledena Zemlja (II.) planet prepotovala po dolgem in počez. Njeni člani pripovedujejo, kaj vse so pri tem doživeli in kaj so morali početi, da bi nam lahko približali, kako se živali znajdejo v najbolj skrajnih razmerah na Zemlji in kako se prilagajajo spremembam, ki jih prinaša čedalje toplejše podnebje. Pogosto se je marsikaj razpletlo drugače od njihovih pričakovanj.

FROZEN PLANET II - OUT IN THE COLD / Velika Britanija / 2022 / Izvršni producent: Mark Brownlow

Središče Ljubljane zaradi množičnega turizma, vse višjih cen storitev in grajenja elitnih sosesk postaja cenovno nedostopno za lokalne prebivalce. V prispevku bomo s strokovnjaki analizirali fenomen gentrifikacije, kako se z leti spreminja podoba mesta, zakaj so različne družbene skupine vse bolj potisnjene na obrobje mesta, kdo so največje žrtve gentrifikacije in kako se z njo spopadajo v tujini. V studiu se bomo o tem pogovarjali z arhitektom Milošem Koscem. Obiskali smo premiero celovečernega baletnega spektakla Faust v mariborskem gledališču. Plesne adaptacije te slovite filozofske drame Johana Wolfganga Goetheja se je lotil Edward Clug. Balet v dveh dejanjih je ustvaril po Goethejevi zgodbi o človeku, ki je prodal dušo hudiču. Podrobno spremljamo tudi 34. festival Liffe, na katerem smo se pogovarjali z zanimivimi ustvarjalci filmov, ki so letos na ogled. Slovenski etnografski muzej je oktobra gostil kitajske strokovnjake za restavriranje iz Prepovedanega mesta v Pekingu, enega največjih muzejev na svetu. Ti so prvič po stotih letih sestavili model kitajske hiše, ki sodi v Skuškovo kitajsko zbirko SEM, restavrirali pa so tudi atraktivne okrasne stene. Predstavljamo jih še pred spomladansko postavitvijo v SEM.

Az adás tartalma:

- a Magyar Állandó Értekezlet 21. plenáris ülése;
- 45 éves a Lendvai Területi Kisipari és Vállalkozói Kamara;
- magyar történelmi vetélkedő az általános iskolások részére;
- Emlékezünk...: 2003 novembere.

Vsebina oddaje:

- 21. plenarna seja Stalne madžarske konference;
- 45 let Območne obrtno-podjetniške zbornice Lendava;
- tekmovanje iz madžarske zgodovine za osnovnošolce;
- rubrika Spominjamo se…: november 2003.

Gospod in gospa Bober prenavljata svoje bivališče in razpadajoči jez. Na pomoč jima nesebično priskoči pujsa Rozi in kmalu sezidajo ogromozanski jez. Voda zalije vsa bivališča gozdnih živali in poplavi celo Ki-Ki-Do-jev stolp. Zdaj je čas za akcijo!

V 5. oddaji tekmovalci kviza Lana, David in Ben iz OŠ Brusnice (rumeni) ter Sofija, Miha in David iz OŠ Toma Brejca (vijolični) barvajo dežnike in plešejo v dežju, zidajo hiše na Luni, tiskajo barvne fotografije in hranijo ptice. Morske jedi teknejo rumenim, partijo tenisa odigrajo vijolični, stari poklici pa povzročajo preglavice obojim. Za vijolične je labirint umetnost, za rumene mesto. Komu uspe skuhati jajce med tekom in koga napaka stane uvrstitve v Hitrih lončkih, OŠ Šmarje – Sap (Klementina, Martin in Teja) ali OŠ Korena (Bine, Iva in Tia), pa v Malih sivih celicah.

Edini in zelo popularen kviz za mlade Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Da lahko sodelujemo v izbiranju predstavnikov, ki nas bodo zastopali pri odločanju o pomembnih rečeh v državi, je naša pravica, marsikdo pa meni, da tudi dolžnost. Kako je volivec skozi zgodovino lahko oddal svoj glas, koliko je bil ta upoštevan in komu so dolga leta onemogočali volitve?
Prve volitve na Slovenskem so bile v revolucionarnem letu 1848, ko je imela volilno pravico peščica Slovencev, ki je lahko plačevala davke. Ženske so splošno volilno pravico dobile šele po 2. svetovni vojni. V zgodovini se je volilo na različne načine. Sprva so volivci javno povedali, koga volijo. Zaradi nepismenosti pa se je v zgodovini volilo tudi s kroglicami. Po drugi svetovni vojni so obstajale t. i. črne skrinjice, kamor so volivci, ki so glasovali za opozicijo, lahko vrgli »svoj glas«.
O volitvah in zanimivih prigodah, povezanih z njimi, bodo govorili prof. dr. Božo Repe, dr. Irena Selišnik, dr. Bojan Balkovec in Franc Perko.

Cofku se dan slabo začne: spotakne se ob igrače, polije med, Rina ga pusti na cedilu ... Kot da je iz postelje vstal z napačno nogo! Se bo mu dan drugače zasukal, če bo poskusil vstati z drugo?

Pepa in Jure opazita svoji senci. Ne glede na to, kako hitro hodita, tečeta ali skačeta – ne moreta se ju znebiti.

Družina O'Halloran ima kmetijo v Connemari na skrajnem severozahodu Irske. Preživljajo se z naravnimi viri, ki jih ponuja pokrajina, predvsem klapavicami in morsko travo. Bryan O'Halloran je kovač in konjerejec, ki vzreja po vsem svetu priljubljene connemarske ponije. V Connemari kmetje ohranjajo tradicijo blagovne menjave. Družina O'Halloran eksperimentira s tradicionalnimi domačimi recepti in sestavinami. Bere Andrej Hofer.

ZU TISCH / 2020 / Nemčija / Avtorica: Silvia Palmigiano

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Ogledali smo si arheološko najdišče pred SNG Drama. Bili smo na novinarski konferenci mednarodnega festivala animiranega filma Animateka, ki se bo začel v ponedeljek. Udeležili smo se osrednjega simpozija ob letu Ivana Tavčarja, ki ga organizirata Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Obiskali smo tudi razstavo Vrstne hiše in dvojčki v ljubljanski galeriji Dessa.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V sredo, 22. novembra 2023, bo ob 20. uri v Slovenskem narodnem gledališču Maribor potekala državna proslava ob dnevu Rudolfa Maistra. Praznovali bomo 105-letnico Maistrove akcije za severno slovensko mejo. Slavnostni govornik bo predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob. Govoru bo sledil umetniški del proslave, ki ga z ekipo snuje režiserka Mateja Kokol. Osrednja nit programa proslave bo ljubezen – ljubezen do domovine, do sočloveka, do umetnosti in do narave. Prireditev bo mogoče v neposrednem prenosu spremljati na 1. programu Televizije in 1. programu Radia Slovenija ter na spletnem portalu RTV Slovenija.

Dokumentarni film o delovanju generala Rudolfa Maistra in prve slovenske Narodne vlade v Ljubljani za slovensko severno mejo.

Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki so jo slovesno razglasili 29. oktobra 1918, je torej nastala ob koncu 1. svetovne vojne in propadu 50-milijonske avstro-ogrske monarhije in se je takoj znašla pred številnimi izzivi. V povojni prevratni dobi se je vlada bolj zanašala na ameriškega predsednika Woodrowa Wilsona in samoodločbo malih narodov ter diplomatske rešitve vprašanj, general Maister pa je bolj zaupal vojaški sili in dejanjem. Kljub neodobravanju vlade v Ljubljani je bila na novo ustanovljena Maistrova vojska slovenskih prostovoljcev in domoljubov tista, ki je od novembra 1918 dalje s svojim bojem obvarovala Maribor in slovensko Podravje ter del Koroške pred nemško Avstrijo. Tudi ko je pozneje, 6. junija 1919, vojska Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev zasedla Celovec, to Slovencem ni prineslo zadovoljive rešitve severne meje na Koroškem.
Posebnost dokumentarnega filma, pod katerega se podpisuje režiser in scenarist Valentin Pečenko, je, da prvič predstavi tudi pogled avstrijske strani ter zakulisno diplomatsko delovanje velike četverice v Parizu in vlogo predsednika Wilsona. V njem nastopijo priznani domači in tuji zgodovinarji ter preučevalci zgodovine dr. Andrej Rahten, dr. Jurij Perovšek, dr. Darko Friš, Avguštin Malle, dr. Wilhelm Wadl, dr. Gregor Antoličič, Mira Grašič, Lojze Penič, dr. Aleksandra Berberih - Slana ter pisatelj Tone Partljič.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Zmagovalec letošnjega Festivala slovenskega filma je bil lepo presenečenje. Vesni za najboljši film in glasbo je prejel eksperimentalni film Ne misli, da bo kdaj mimo, celovečerni prvenec Tomaža Groma, ki je predlani že predstavil krajši film Komaj čakam, da prideš. A Groma poznamo predvsem kot kontrabasista, tistega, ki je na protestu ob kulturnem prazniku leta 2012 zažgal svoj kontrabas, pa tudi kot vsestranskega kulturnega delavca, ki je leta 1999 ustanovil zavod Sploh, danes živahno ustvarjalno in izobraževalno srečevališče raznolike skupnosti, ki jo povezuje navdušenje nad raziskovanjem in improvizacijo. S Tomažem Gromom se bo pogovarjala Meta Česnik.

Da lahko sodelujemo v izbiranju predstavnikov, ki nas bodo zastopali pri odločanju o pomembnih rečeh v državi, je naša pravica, marsikdo pa meni, da tudi dolžnost. Kako je volivec skozi zgodovino lahko oddal svoj glas, koliko je bil ta upoštevan in komu so dolga leta onemogočali volitve?
Prve volitve na Slovenskem so bile v revolucionarnem letu 1848, ko je imela volilno pravico peščica Slovencev, ki je lahko plačevala davke. Ženske so splošno volilno pravico dobile šele po 2. svetovni vojni. V zgodovini se je volilo na različne načine. Sprva so volivci javno povedali, koga volijo. Zaradi nepismenosti pa se je v zgodovini volilo tudi s kroglicami. Po drugi svetovni vojni so obstajale t. i. črne skrinjice, kamor so volivci, ki so glasovali za opozicijo, lahko vrgli »svoj glas«.
O volitvah in zanimivih prigodah, povezanih z njimi, bodo govorili prof. dr. Božo Repe, dr. Irena Selišnik, dr. Bojan Balkovec in Franc Perko.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Ogledali smo si arheološko najdišče pred SNG Drama. Bili smo na novinarski konferenci mednarodnega festivala animiranega filma Animateka, ki se bo začel v ponedeljek. Udeležili smo se osrednjega simpozija ob letu Ivana Tavčarja, ki ga organizirata Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Obiskali smo tudi razstavo Vrstne hiše in dvojčki v ljubljanski galeriji Dessa.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.