Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sreda, 22. nov. 2023

TV Slovenija 2 • Sre, 22. nov.

*****

Dokumentarni film o nujnem restavriranju ter digitaliziranju filmske dediščine in o vprašanjih, ki jih tema odpira.

Z dokumentarnim filmom (NE)VIDNI SLOVENSKI FILM je dopolnjena trilogija Filmoljubje, ki jo je scenarist in režiser Slavko Hren posvetil svežemu, poglobljenemu pogledu na zgodovinsko obdobje od začetkov nacionalne profesionalne kinematografije s prvim slovenskim celovečernim zvočnim igranim filmom režiserja Franceta Štiglica Na svoji zemlji (1948) do danes, ko se ta filmska dediščina krčevito rešuje, saj neusmiljeno propada. Naslov je pravzaprav citat iz izjave zaskrbljenega režiserja, ki jo je ob svečani pojekciji svojih digitaliziranih kratkih filmov v Slovenski kinoteki izrekel karizmatični Karpo Godina, prejemnik nagrade France Štiglic za življenjsko delo.
Na digitalizacijo in restavracijo slovenskih filmov opozarjajo avtorji in drugi filmski delavci od Slovenske kinoteke, SFC, Društev slovenskih snemalcev in režiserjev, arhivarji in tudi strokovnjaki s slovenske nacionalne televizije, saj ima prav TV SLO največji filmski arhiv v državi. Fenomen reševanja filma je svetoven, globalen. Zahteva znanje, nove tehnologije in namenska sredstva.
Ljubljana je gostila odmeven mednarodni simpozij o restavriranju filmske dediščine,v Amsterdamu je dokončala študij restavratorstva filma prva slovenska diplomantka Nadja Šičarov, še vedno pa lahko zaradi pomanjkanja sredstev na prste samo ene roke preštejemo uspešno restavrirane in digitalizirane slovenske filme. V filmu spremljamo restavracijo kultnega filma Na svoji zemlji od začetnih pripravljalnih opravil do svečane projekcije filma v kinu pod zvezdami na ljubljanskem Kongresnem trgu. 70 let od prve projekcije na istem trgu, z zadnjimi živimi ustvarjalci filma. Tudi kot poklon režiserju Francetu Štiglicu, čigar 100-letnico rojstva obeležujemo v letu 2019.

Papuk velja za najlepši hrib sredi slavonskih nižin. Naravni park, poln redkih, ogroženih živalskih in rastlinskih vrst ter celo endemitov, s svojo biotsko raznovrstnostjo spada pod zaščito Unesca.
V Italiji živi estonska fotografinja Anne Maenrum. Narava jo je spodbudila k drugačnemu, novemu pogledu na svet. S svojim delom prispeva tudi k zaščiti naravnega območja.
Christoph Reichel iz Miltenberga že več kot pet desetletij zbira vse, kar je povezano z glasbo in glasbenimi zvezdniki: od vstopnic za koncerte, avtogramov in plošč do nakita in gramofonov.
Najbolj obiskana madžarska Graščina Festetics v Keszthelyu je polna romantičnih zgodb. Tu pa je poleg razkošnih soban tudi bogata zasebna knjižnica s kar 80 000 knjigami.

V tokratni oddaji Na lepše več o promociji kulturne dediščine v turizmu, na primerih, ko spomeniško zaščitene hiše postanejo sodobni turistični objekti in s tem kultura dobi, ne le stavbarsko, temveč tudi novo, živo vsebinsko vlogo.
Ekipa je obiskala Golnarjevo viničarijo v pomurski vasi Sovjak, kjer ohranjajo stiskanje jabolk na tristo let stari leseni preši. Drugi primer žive kulturne dediščine je Klet in muzej Brumen. Obnovljena cimprača z letnico 1757, ometana z ilovico in primesmi slame, najdemo ob prleških vinogradih v kraju Koračica. Gospodar Anton Brumen je ob brunarici zasadil potomko najstarejše trte na svetu iz mariborskega Lenta, domačija pa predstavlja primer uspešne zgodbe o celoviti prenovi. Kot dokaz temu, je bil objekt uvrščen v izbor 17 najuspešnejše prenovljenih objektov kulturne dediščine v državi.

V duhu kulturne dediščine smo v dolenjski vasi Podbočje obiskali Lovra Jurečiča, ki predstavlja novi val mladih kovačev. Lovro na roko kuje nože, med drugim se lahko pohvali tudi z naročilom za Ano Roš.
V oddaji tudi o produktu Black Hole Trail, ki je bil na nedavnih Dnevih slovenskega turizma nagrajen s priznanjem Sejalec finalist.

Ekipa oddaje Na lepše pa je obiskala tudi Črno na Koroškem, ki se po avgustovskih poplavah apokaliptičnih razsežnosti, že počasi odpira turizmu. Center Črne je v celoti saniran, prav tako so v bližnjih manjših hotelih že skoraj povsem odpravili posledice ujme.

Dokumentarni film predstavlja življenje in delo tenorista Branka Robinšaka (r. 1955), ki velja za enega najboljših slovenskih opernih pevcev. Robinšak je operno petje študiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Eve Novšak-Hovške in že kot študent začel sodelovati z SNG Opera in balet Ljubljana. Tam je tudi debitiral z vlogo Tamina v Mozartovi Čarobni piščali in začel svojo profesionalno pot. Svojo glasbeno pot je nato uspešno nadaljeval v opernih hišah v Salzburgu, Gradcu, Innsbrucku in v Švici. Z Brankom so ustvarjalci oddaje šli skozi celotni ustvarjalni proces pri nastajanju vloge, razkrili so izpostavljenost pevca solista, njegovo krhkost, ranljivost ter ceno, ki jo plačuje za slavo in uspeh. Oddaja gledalca z udobnih sedežev potegne tudi v zakulisje ustvarjanja operne predstave. Robinšakov edinstveni glas v oddaji zaživi v operah Ernani in Due Foscari (G. Verdija), Carmen (G. Bizeta) in Madama Butterfly (G. Puccinija). Scenarij in režija: Jan Zakonjšek, direktorja fotografije in snemalca: Andrej Lupinc, Bojan Kastelic, urednik oddaje: Daniel Celarec.

Tisti, ki je goro prestavil, je začel z drobnim kamenjem. V primeru hiše v Beli krajini pa je tisti, ki je hišo prenovil, najprej v kot odložil tekaške smuči in puško ter v roke prijel čisto vse, kar je bilo potrebno za temeljito obnovo stare lesene domačije s častitljivo letnico. Klemen Bauer je strast do vrhunskega športa prelevil v ljubezen do stavbne dediščine.
V mestu ob Dravi se je mlad par odločil dotrajano garsonjero preoblikovati v prijeten in udoben mali dom. Z domiselnostjo lastnikov in spretnostjo domačih mojstrov je nastal čudovit kotiček, kamor se za kratka obdobja rada preseli vsa družina.
Kupiti stanovanje v prestolnici je za mlade marsikdaj preizkušnja potrpežljivosti, ampak mlada lastnika imata svoj recept. Kljub slabim obetom biti optimističen, si morda ogledati več deset potencialno primernih stanovanj in ko optimizem že skoraj skopni, še kar vztrajati. Ni hudir, da se nekaj ne najde! Pa čeprav le staro stanovanje v klavrni podobi in v bloku brez dvigala. Njune izkušnje kažejo, da lahko tudi tak grdi raček z dovolj truda postane beli labod.

Bernarda in Jože gostita legendarnega voditelja Stojana Auerja, ki se v Festivalno dvorano Lent vrača z nekoč izjemno priljubljenim šovom Poglej in zadeni. V goste prihajata še komika Denis Avdić in Admir Baltić – dva od nastopajočih v drugem delu Novoletnega festivali-ća smeha Ićkoti 2. V zabavnih igrah se bosta tokrat pomerila pevka Rebeka Dremelj in komik Ranko Babić, ki sodelujeta pri novi gledališki komediji Jamska ženska. Rebeka na glasbenem odru predstavlja njeno novo balado Nekoč daleč nekje, ob izidu novega albuma gostimo še Žana Serčiča s pesmijo Slepa ulica.

Janez Vidmar je izkušnje v ribogojstvu nabiral v mariborskem akvariju, na Zavodu za ribištvo in Biotehniški fakulteti, leta 2002 pa se je odločil za samostojno podjetniško pot. Njegovo podjetje Vodomec je danes eno vodilnih za vzrejo kalifornijskih postrvi v Sloveniji. V njem razpolagajo s šestimi ribogojnicami, vse imajo status »prosta bolezni«; ribogojnica Pšata je bila sploh prva s takšnim statusom v Sloveniji. Obvladujejo celoten vzrejni cikel, od vzgoje plemenske jate, iker, mladic do odraslih postrvi, vse bolj pa se usmerjajo tudi v pripravo butičnih izdelkov, kot so dimljeni fileji, ribji namazi in kaviar. Z navezavo stikov z enim večjih podjetij na svetu, specializiranim za proizvodnjo in prodajo iker postrvi, so se jim odprla vrata tudi v tujino; njihove ikre tako med drugim potujejo na Dansko, Malto, v Nemčijo, Grčijo, Turčijo in Armenijo.

Za francoskega skladatelja Olivierja Messiaena so bile ptice "največji glasbeniki na našem planetu". Njihovo raznovrstno petje in ritmi, ki jih s petjem izvajajo, so bili navdih za skladateljevo ustvarjanje. Messiaen se je s pticami seznanil že v mladosti, njihove melodije je kot improvizacije uporabil kot organist župnijske cerkve La Trinité v Parizu. Film prikazuje razgibano življenje skladatelja in ornitologa Messiaena z odlomki glasbe, ki jih s pripovedjo povežejo dirigent Kent Nagano, violončelistka Camille Thomas, Messiaenov biograf Peter Hill ter DJ in biolog Dominik Eulberg.



THE VOICE OF THE BIRDS – OLIVIER MESSIAEN, COMPONIST AND ORNITHOLOGIST/ Nemčija 2022 / Avtorja: Hoger Preusse in Philipp Quiring

Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.

Družina O'Halloran ima kmetijo v Connemari na skrajnem severozahodu Irske. Preživljajo se z naravnimi viri, ki jih ponuja pokrajina, predvsem klapavicami in morsko travo. Bryan O'Halloran je kovač in konjerejec, ki vzreja po vsem svetu priljubljene connemarske ponije. V Connemari kmetje ohranjajo tradicijo blagovne menjave. Družina O'Halloran eksperimentira s tradicionalnimi domačimi recepti in sestavinami. Bere Andrej Hofer.

ZU TISCH / 2020 / Nemčija / Avtorica: Silvia Palmigiano

Informativna oddaja Panorama vsak delovnik gledalcem ponuja svež pregled najzanimivejših dogodkov dneva v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.

Informativna oddaja Zdravje vsako sredo ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših dogodkov in novic s področja zdravstva ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena.

Pevec Andrej Šifrer se vrača z novo senzacijo, na knjižne police prihaja njegov prvenec, prva glasbena kriminalka Volkovi. Priljubljena pisateljica Azra Širovnik pa je tik pred izidom novega ljubezenskega romana. Premierno je razkrila vsebino knjige, s katero premaguje bolečino ob izgubi ljubega moža, svoje prve in edine ljubezni.

Spor zaradi skrbništva nad deklicama se zapleta. Mlajša od njiju, Dácil, izgine. Gaspar je prepričan, da za tem stoji njegova nekdanja žena Lucía, mati deklic. Iskanje vodi nova policistka, narednica Cruz. Díaz odpotuje na Tenerife, da bi izvedel, kdo ga hoče ubiti. Sestanek s Fadijem, Samirinim sinom, stvari le še zaplete. Na Hierro pripotuje morilčeva sestra. Trdi, da nič ne ve o bratovih poslih. Díaz je prepričan o nasprotnem, zato začne pritiskati nanjo.

HIERRO (II.) / Španija / 2021
scenarij: Pepe Coira
režija: Jorge Coira
v glavnih vlogah: Candela Peña, Darío Grandinetti, Tania Santana, Kimberley Tell, Saulo Trujillo, Yaiza Guimaré, Luifer Rodríguez, Ángel Casanova, Marga Arnau, Maykol Hernández

Teroristični napad na ZDA 11. septembra 2001 je zamajal svet in Zahod je islamskemu fundamentalizmu in vodji talibanov Osami bin Ladnu napovedal vojno. Dva dni pred nezaslišanim dejanjem v Združenih državah Amerike sta samomorilska napadalca v Afganistanu umorila tudi velikega nasprotnika talibanov, Ahmada Šaha Masuda, ki je na grozečo nevarnost talibanov večkrat jasno opozoril tako evropsko kot svetovno javnost. A zakaj se ZDA in Evropa niso zares odzvale? So ščitile svoje ekonomske interese in orožarske posle s Pakistanom? Zgodbo razkrivajo evropski in afganistanski diplomati, politiki in vojaški funkcionarji, ki so dogodke spremljali od blizu.

9/11 - THE UNHEEDED WARNING / Francija / 2020 / Režija: Nicolas Jallot

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov