Majhna in ošabna žaba Greta ni zadovoljna s svojo rodno mlako, ker v njej 'ne pride do izraza'. Tako se odpravi na pot, na kateri se srečuje z nevarnostmi in spoznava najrazličnejša bitja, ki včasih pomagajo njej, drugič pa ona njim. Po kopici zapletov najde svoje domovanje v podzemni jami. Pot pa ni samo napeta in zanimiva pustolovščina, pač pa tudi priložnost za Greto in nas, da spoznamo nekaj zelo koristnih resnic: Greta lahko najde srečo samo tako, da se tudi sama spremeni – dozori in ugotovi, da mora koristiti drugim.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo.
A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
Aleksander Saša Dev – Plečnikov učenec – je bil vodilni arhitekt modernega Maribora. Tako kot je Plečnik gradil klasično Ljubljano, je Saša Dev gradil moderni Maribor. V 30. letih prejšnjega stoletja je kot prvi arhitekt z lastnim birojem v Mariboru opustil klasicistično tradicijo gradnje in v mesto vnesel svetovljanskega duha modernistične arhitekture. Nekdanja banka na Tyrševi ulici, Hutterjev blok in železniška postaja so ikone mesta, ki jih je v soavtorstvu zasnoval Saša Dev. Kvalitete njegovih arhitekturno-urbanističnih zasnov in razloge, zakaj je v širši javnosti ostal prezrt, odkrivamo v dokumentarnem filmu, ki je nastal ob veliki retrospektivni razstavi v Umetnostni galeriji Maribor.
Belokranjski obzornik pripoveduje o dogajanju in življenju na sončni strani Gorjancev. To je v treh občinah – Metliki, Črnomlju in Semiču – še kako pestro in raznoliko: od bogatega kulturnega izročila, kmetijstva, naravne in kulturne dediščine, ki jih skozi različne dogodke z živo sliko zapiše tudi oddaja Belokranjski obzornik. V njej ne manjka raznolikih vsebin o praktično vsem, kar se dogaja v Beli krajini.
Oddaja Dogodki tedna vključuje zgodbe o vseh najpomembnejših dogodkih tekočega tedna iz političnega, gospodarskega, kulturnega in športnega področja v Savinjski statistični regiji.
Pomurje in Porabje veže zgodovinska in kulturna povezanost. Porabje je bilo geografsko, kulturno in narodnostno del Prekmurja vse do leta 1920 ko je prišlo do razpada Avstro-Ogrske in je bilo priključeno k takratni kraljevini Jugoslaviji, Porabje pa je pripadlo madžarski državi. Ob vstopu Slovenije in Madžarske v EU po dobrih 80 tih letih izginja umetno postavljena meja med Porabjem in Prekmurjem, s tem se ponujajo nove priložnosti za povezovanje. Zato je potrebno vzpodbujati sodelovanje na ravni družbenih ustanov predvsem preko televizijskih medijev, ki bodo ustvarili pogoje za lažje čezmejno sodelovanje obeh področij.
Slovensko Porabje je tipičen primer, kjer je vidno, da lahko državna meja (železna zavesa) pusti na ljudeh neizbrisen pečat. Porabski Slovenci so bili desetletja ločeni od svoje matične domovine in so živeli brez kakršnih koli stikov z domovino matičnega naroda. Etnično skupino (porabski Slovenci) sestavljajo ljudje, ki si delijo enake kulturne značilnosti, želimo si, da bo tudi ta etnična skupina še naprej sposobna in zmožna ohranjati svojo etnološko dediščino, ponos in identiteto, da bosta slovenski jezik in kultura porabskih Slovencev njihova prednost in ne problem. Slednje lahko dosežemo s tesnejšo povezanostjo porabskih Slovencev z matičnim nacionalnim korpusom. Zagotoviti je potrebno večjo možnost delovanja manjšine v javnosti predvsem preko televizijskega medija ter skušati v pozitivnem duhu do jezika manjšine razvijati taka stališča, ki bodo pospeševala znanje in uporabo narečja, ki mu grozi izumrtje.
Za porabske Slovence je pomembno, da postanejo bolj prepoznani na Madžarskem in v Sloveniji, zato si je potrebno prizadevati za takšen razvoj medijev, ki bo manjšince predstavil v pozitivni luči ter jim omogočil razvoj in napredek gospodarstva v Porabju, saj je to osnovni pogoj za obstoj ene maloštevilne narodnostne skupine.
Dan slovenske kulture. V Monoštru so ga počastili s 3965 spominčicami.
Forum slovenske zagovornice. V Slovenski vesi zavrteli tudi film o porabski gastronomiji.
Predstavitev študija slovenščine na ELTE SEK. Dogodka se je udeležilo okrog sedemdeset mladih.
Tradicionalni slovenski pustni liki. Koranti pregnali zimo tudi v okolici Monoštra.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu.
navrtu@rtvslo.si
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Sara je ponoči slabo spala. Na izlet v Čudogozd se je odpravila na pol v snu. Tudi sanj se ne spomni. Ve pa, kaj si želi. Jaka jo prosi, naj mu zaupa svojo željo. No, prav. Rada bi letela. Letela kot ptica. Visoko med oblake. Izrečeno, storjeno. Kako? Ste pozabili, da je v Čudogozdu vse mogoče?
Poznate zgodbo o Martini, ki stanuje v loncu in njenem prijatelju Dečku, ptičjem strašilu, ki prihaja k njej na obisk s svojega polja? Začelo se je zelo preprosto.
Najprej je bila Martina sama. V svojem svetu nekje sredi oblakov je zjutraj prilezla iz pisanega lonca in zvečer vanj odšla spat. Vmes pa je počela marsikaj zanimivega. Lepega dne pa v njen svet vstopi ... ptičje strašilo! Strašilo je sprva precej nerodno, počasi pa postane odličen tovariš pri Martininih domislicah.
Ta se zelo veseli: končno ima nekoga, ki mu lahko reče lepo besedo, ki ga lahko nauči kaj novega in mu včasih tudi ponagaja. Tako sta Martina in strašilo z vsakim dnem bolj nerazdružljiva prijatelja, ki skupaj odkrivata svet okoli sebe in se zabavata.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Informativna oddaja Koda ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine, ki so dopolnjene s poglobljenimi prispevki in analizami ter razmišljanji gostov. V oddaji razkrivamo goljufije, rešujemo vaše potrošniške težave, od pristojnih ustanov zahtevamo odgovornost in za uporabnike prijazne rešitve, gledalce pa ozaveščamo o njihovih potrošniških pravicah. Vsak petek ob 18.05 na prvem programu Televizije Slovenija.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Vizionar tokrat prihaja iz lesne panoge. Čar lesa, inovativnost in ustvarjalnost smo občudovali v podjetju Melu, kjer v posel že krepko vstopa četrta generacija mizarjev. Obiskali smo tudi Zlatarski atelje Mengeš, v katerem poteka neformalno izobraževanje za tiste, ki jim natančno delo ni tuje.
Gostja tokratne oddaje Dober večer bo pravnica, univerzitetna profesorica, dvojna častna doktorica Vesna Rijavec. Sicer predavateljica in prodekanica za mednarodno dejavnost mariborske Pravne fakultete je pred nedavnim prejela častni doktorat Univerze v Uppsali na Švedskem. To je zanjo drugo takšno znamenje akademske časti, prvi častni doktorat ji je podelila Univerza v Gradcu.
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
»Bil je junak, bil je avanturist, bil je neobičajen človek svojega prostora in časa.« S temi besedami nas Vladimir P. Štefanec popelje v svoj novi, že enajsti roman z naslovom Naš človek na nebu. Gre za romansirano zgodbo o Josipu Križaju, pilotu slovenskih korenin, ki ga širša javnost slabo pozna, pisatelj pa ga je s prepričljivim literarnim delom iztrgal pozabi. Križajevo razburljivo življenje je bilo razpeto med željo po letenju, svobodi in bojem proti fašizmu. Dogajalni čas romana je prva polovica 20. stoletja, pri čemer je največ pozornosti posvečene Križajevemu sodelovanju v španski državljanski vojni. Pred nami se z živo predstavno močjo in vrtoglavim ritmom odvijajo dramatični prizori Križajevega boja na strani republikancev. V drugem delu oddaje bomo predstavili roman Za angele, da jim ne bo dolgčas izpod peresa Gabriele Babnik Ouattara. Tematska rdeča nit večplastne pripovedi so medosebni odnosi, v ospredju pa so ženske, borke za svoj glas, za svoj enakopraven položaj v družini in družbi, pa tudi ujetnice nerazrešenih travm. Pisateljica osvetljuje medosebne odnose v različnih časih in prostorih. Med drugim pripoveduje o rasno mešanih parih, o slovenskih državljankah in državljanih afriških korenin, o njihovem hrepenenju po domu, o vprašanju identitete in prikritem rasizmu v slovenskem okolju.
