Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

V SNG Maribor je nocoj premiera opere Lastovka skladatelja Giacoma Puccinija. Pri Slovenski matici je izšel prevod dela Tita Livija Od ustanovitve mesta, zvezek 2. V londonski galeriji Tate Britain so ta teden odprli razstavo Sargent in moda, ki prikazuje zanimanje ameriškega slikarja Johna Singerja Sargenta za modo. Njegovi portreti so v poznoviktorijanski in edvardijanski družbi zaradi drznosti dvigovali prah.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Chester se lomi pod težo krivde. Spozna namreč, da je za svoj neuspeh krivil vse druge, tudi Mapplethorpa, ni pa si zmogel priznati, da se počuti krivega za prijateljevo smrt. Zato sprejme težko odločitev, ki je voda na Remusov mlin.

Sorodniki smo ljudje, ki imamo iste prednike. Za sorodnike skrbimo in jim pomagamo, kar je značilno tudi za živalski svet. Celo bakterije prepoznajo svoje sorodnike. Sorodne bakterije si med seboj pomagajo, nesorodne se med seboj pobijejo. Kaj pa se zgodi, če imamo s sorodniki potomce? V preteklosti je bilo to značilno za vladarske družine. Takrat se povečajo možnosti za dedne bolezni. Z raziskavami dednih bolezni imamo podatke o tem, kakšne so genske značilnosti Slovencev.
Včasih pa se zgodi, da ne skrbimo za svoje potomce. Slovenski raziskovalci, ki proučujejo vedenje damjakov, so bili priča prvemu detomoru v tej vrsti

V soboto, 10. februarja so tibetansko novo leto praznovali tudi v budistični skupnosti Dharmaling, ki ima svoje prostore v vasi Brdce nad Doberno. V novo leto so vstopili z molitvami, meditacijami in druženjem.

V muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled gostujoča razstava »Svetlobne lise: Biti ženska v holokavstu«. Pripravil jo je spominski center Yad Vashem, za slovenski prevod pa je poskrbel Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Ob tej razstavi se je porodila zamisel tudi za manjšo razstavo »Slovenske taboriščnice v nacističnih koncentracijskih taboriščih«, ki je prav tako nastala v sodelovanju Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije in Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor.

Pogovarjali smo se z vršilcem dolžnosti direktorja vladnega urada za narodnosti Rokom Petjetom, ki je funkcijo prevzel v začetku leta. Na Pušči so ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili program za otroke v naselju. Ob tem so jim predstavili pomen branja knjig. Ptujski karneval je najbolj obiskana pustna prireditev v Sloveniji. Na njej nastopajo tradicionalne pustne maske kurenti. A to ni edina tipična maska – v Dornavi pri Ptuju so namreč znani po dornavskih ciganih. Tem se je letos pridružila tudi naša ekipa.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Obiskali smo ustanovo Čudežne zverinice na Bledu, ki deluje kot neformalno zavetišče za eksotične živali in ozavešča o pravilni skrbi za različne eksotične živali. Spoznali smo posvojeno psičko Izobelo, predstavnico lurcherjev. Svetujemo, kako z uporabo pozitivnih metod nagrajevanja mačke naučimo različne življenjske veščine in trikce. Predstavljamo predstavnico živorodnih rib – rumeni moli. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si

Vizionar tokrat prihaja iz lesne panoge. Čar lesa, inovativnost in ustvarjalnost smo občudovali v podjetju Melu, kjer v posel že krepko vstopa četrta generacija mizarjev. Obiskali smo tudi Zlatarski atelje Mengeš, v katerem poteka neformalno izobraževanje za tiste, ki jim natančno delo ni tuje.

Mirjana ima precejšnje težave z odvajanjem od kajenja. Če ne kadi, pretirava s hrano. Klemen ji svetuje obisk hipnoze, ki naj bi ji olajšala zadevo in obupana Mirjana ponudbo sprejme. Iva in Igor čakata na klic Igorjeve tete, saj že nestrpno pričakujeta selitev na Islandijo. Vendar se teta že nekaj časa ne oglaša in nikakor je ne moreta priklicati, zato Ivo začne vsa stvar skrbeti. Igor se zato odloči, da bo odšel na Islandijo in preveril, kaj se dogaja, da se teta ne odziva. Tatjana ima končno mir v razredu, je pa vse bolj odsotna od doma in zato se mora Klemen več ukvarjati z domom in družino. Igor se po dveh dnevih vrne z Islandije s presenetljivo novico.

Ob mednarodnem dnevu polževega vsadka, ki ga zaznamujemo 25. februarja, smo obiskali družino Šolajić - Kosi in njihovega 11-letnega sina Nikolaja, ki s polževim vsadkom živi polno otroštvo. Pogovarjali smo se tudi s Francem Forštnerjem, ki se je za vsaditev polževega vsadka odločil po 48. letu starosti, ko je popolnoma oglušel.

Letošnji že 45. dobitnik Tišlerjevega priznanja, ki ga podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza, je Karel Smolle.
V kraljevskem mestu Srebrenik so opravili rez mariborske stare trte, na pobudo občine, so se s prireditvijo poklonili tudi slovenskemu kulturnemu prazniku na katerem so bili prisotni člani slovenskih društev iz Bosne in Hercegovine.
Predstavljamo prejemnika dr. Borisa Jesiha, ki je prejel priznanje Koroške deželne vlade.
Premiera dokumentarnega filma V rojevanju časa, ki prikazuje enega vidnejših in pomembnejših kulturnikov tržaškega prostora, Milka Bambiča.
Vabljeni k ogledu.

V novi sezoni oddaje Na lepše več o zimski sezoni na Bovškem ter na smučišču Kanin, kateremu konec leta poteče obratovalno dovoljenje. Kakšna bo usoda našega najvišje ležečega smučišča, ki zaradi močnih vetrov, nevarnosti proženja plazov in stare opreme, tudi neredno obratuje? Obiskali smo kanjon alpske reke Učje, kjer nizek zimski obisk v Dolini Soče, rešujejo tudi s produkti, kot je spust po jeklenicah, ki so v dolžini štirih kilometrov speljane nad neprehodnim kanjonom, skoraj na meji z Italijo. V Bovcu smo se ustavili še v športnem Hotelu Soča, ki je bil - kot edini v Sloveniji - zgrajen in odprt leta 2020 v času pandemije. Neredno obratovanje Kanina in njegova negotova usoda namreč pesti tudi bovške hotelirje. V oddaji pa tudi zgodba iz smučišča Vogel ter o tamkajšnji strategiji preoblikovanja v celoletni gorski center v luči podnebnih sprememb.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Logipo je že navsezgodaj zjutraj izgubil svojo kapo. Ekipa se vrača po njegovih stopinjah, da bi mu jo pomagali najti.

Slovenski gozdovi so narodovo naravno bogastvo, ki ga želimo ohraniti za prihodnje rodove. Zato so ujme, ki so v zadnjem desetletju prizadele gozd v Sloveniji, resno opozorilo, da bodo prilagoditve v gozdnih sestojih nujne. Gozdarska stroka vodi raziskave, ki dajejo že prve odgovore na vprašanja, kako pomagati gozdu v njegovem prilagajanju neizogibnim spremembam temperature in vlažnosti, močnim vetrovom in vodnim ujmam. Oddaja predstavi projekt LIFEGENMON, v katerem strokovnjaki Gozdarskega inštituta Slovenije spremljajo genetsko raznolikost jelke in bukve in ugotavljajo, kako to pestrost ohraniti in uporabiti v prid gozdu. V prihodnosti bo predvsem bukev, kraljica slovenskega gozda, nadomestila občutljivo smreko na rastiščih, kjer je z gotovostjo pričakovati ostrejše razmere zaradi sprememb podnebja.

V tretji seriji risank Minuta v muzeju nas pronicljivi Rafael, navihana Mona in radovedni Nabi popeljejo v svet islamske umetnosti, ki je pomembno vplivala na zahodno kulturo in način življenja. Neprecenljivi zakladi iz novega krila pariškega Louvra vzbujajo osuplost, očaranje in seveda še več vprašanj, na katera zdaj že slavna trojica odgovarja na svoj značilno šegavi način.

Bomo razvozlali skrivnost večnega življenja? Morda, čeprav je vprašanje, ali si tega sploh želimo. A zdi se, da so nekateri že odkrili recept za dolgo, zdravo in polno življenje. Sestavine naj ne bi bile drage in recept ne težak: na eni strani zmernost pri hrani, pijači, gibanju, stresu in počitku, v prvi vrsti pa zadovoljujoči odnosi in da starejših ljudi ne odrinemo iz svojega okolja, poudarja mag. Mateja Prosen iz Zveze društev za socialno gerontologijo. Kot družba ne smemo prezreti potreb starejših po varnosti, spoštovanju in ljubezni, da lahko spregovorijo in so tudi slišani, predvsem pa, da si zrela leta osmislijo z dejavnostmi, ki jih veselijo. Vse to lahko starejši najdejo tudi v skupinah za samopomoč, kot je skupina Cvetke iz Kranja. Njeni člani nam bodo zaupali, kako v taki skupini lahko najdemo svojo drugo družino, pristne in globoke vezi, predvsem pa kakovostno druženje.
Dr. Miomir Knežević, raziskovalec na področju biotehnologije, se zaveda, da znanost s svojimi spoznanji pripomore k podaljševanju življenja, ki se bo še daljšalo, lahko tudi do 130 let. Hkrati pa se tudi znanstveniki zavedajo, da si je treba prizadevati ne le za to, da doživimo zavidanja vredno število let, temveč tudi za to, da ljudem omogočimo, da leta v starosti preživijo kakovostno, s čim manj bolezni in tegob. Veliko lahko za to storimo tudi sami: z željo po zdravem življenju in nenehni skrbi zase v celotnem življenju.

Najprej se podajamo v vasico nedaleč od Ptuja, kjer smo obiskali dom mojstra za električne in strojne inštalacije. Njegova hiša ni običajna – talne, stenske in stropne površine nudijo nenehno toploto, svežino in vizualno razgibanost. Lastnik pa si je dal duška tudi pri individualnih željah glede barv in materialov.
Življenje je kratko in treba ga je zajemati z veliko žlico, slišimo pogosto. Pa vendarle, ni tako enostavno zbrati pogum in slediti svojim željam. Ponovno bomo pokazali drzno spremembo življenjskega sloga. Par, ki si je upal izstopiti iz korporativnega poslovnega sveta v samostojno podjetništvo, zapustiti mestno življenje in ga zamenjati za bližino najlepših gozdov in gora.
V nasprotju s številnimi sodobnimi stanovanji, v katerih prevladujejo nevtralne ali pastelne barve, ponuja stanovanje v središču Ljubljane zares pestro barvno paleto. Tako barve kot teksture so usklajene, kar lahko pripišemo usklajenemu načrtovanju para arhitektk in njunemu sodelovanju z lastniki stanovanja.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Težavam voznikov električnih vozil ni videti konca. Tokrat predstavljamo primer pregrevanja baterije pri vozilu nissan leaf. Avtomobil je star pet let, a komaj še zmore razdaljo med Mariborom in Ljubljano. Zastopnik vozil Nissan v Sloveniji mu je sicer odobril menjavo baterije, a lastnik nanjo čaka že dobro leto dni. V oddaji bomo govorili tudi o tem, da so sodobni avtomobili vse širši in zasedajo vse več prostora, parkirna mesta pa ostajajo enaka. V Parizu so se odločili, da bodo lastniki velikih vozil plačevali višjo parkirnino, na ravni Evropske unije pa so vse glasnejše debate o omejitvi maksimalne širine osebnih vozil. Podrobnosti ob 19.15, takoj po Dnevniku.

UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V prvi oddaji nove sezone se bo v kvizu Joker preizkusil Simon Urbanč iz Ljubljane. Magister mednarodnih odnosov je nekaj mesecev študiral tudi na Islandiji. Njegov največji hobi je vinogradništvo, saj ima v rodnem kraju v lasti 2200 trsov. Če bo v kvizu uspešen, bo denar šel za obnovo zidanice. Če ostane kaj prostega časa, ga posveti teku. Leta 2022 je pretekel maraton s svojim prijateljem in super jokerjem Gašperjem Kastelicem.

Slovenska enajsterica se pripravlja na evropsko prvenstvo, ekipa oddaje Kaj dogaja? pa se pripravlja na 11. sezono. Spet bomo vsako soboto na zabaven način povzeli najpomembnejše dogodke tedna. Tudi tokrat bomo začeli z uvodno pesmijo, potem pa bomo govorili še o novem parlamentarnem sedežnem redu in kako ta vpliva na korupcijo. Na terenu smo ugotavljali, kako se s stavko spopadajo zaposleni na klicnem centru 112 in kaj to pomeni za njihove stranke. Predstavili bomo novo rubriko (S)HIT tedna, v kateri nam bo Robi zapel hit o novih ljudskih obveznicah, novega šefa varnostne službe pa bo spoznala tudi ministrica Tanja v telenoveli Palomar. Naš gost bo raper, ilustrator in nosilec mnogih imen Dalaj Eegol, naša kamera pa je bila tudi na protestih pred RTV, kjer je zbrane nagovoril Pavel R. Na Mali terasi bo svoji prijateljici Dominiki zapel sam predsednik vlade Robert Golob, in to ne sam.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Podelitev oskarjev, najtežje pričakovan dogodek v svetu filmske industrije, na Televiziji Slovenija obeležujemo s ciklom štirih filmov, ki so se za zlati kipec potegovali lani. O letošnjih pričakovanjih, nominirancih in presenečenjih ter o filmu Trikotnik žalosti se v tokratni oddaji pogovarjamo s filmsko kritičarko Ano Šturm.

Že druga zaporedna zlata palma v Cannesu za najboljši film režiserja Rubena Östlunda. Tokrat vas bo navdušil z mešanico komedije, satire, groteske in avanturističnega filma, podkrepljeno z neusmiljeno družbeno kritiko. Tri nominacije za oskarja leta 2023.

Zvezdniški manekenski par se udeleži križarjenja na jahti za superbogataše, ki ji poveljuje pijani marksistični kapitan. V neurju ladja potone, nekaj potnikom in članom posadke se uspe rešiti na osamljeni tropski otok. Družbena hierarhija, ki je veljala na ladji, se v okolju darvinističnega boja za preživetje povsem postavi na glavo.

Originalni naslov: TRIANGLE OF SADNESS
Leto produkcije: 2022
Država: koprodukcija
Žanr: komična drama
Režija: Ruben Östlund
Scenarij: Ruben Östlund
Igrajo: Woody Harrelson, Zlatko Burić, Harris Dickinson, Charlbi Dean

Svetovno je oddaja, v kateri bomo skozi pregled agencijskih novic izpostavili aktualna dogajanja v kulturi, odkritja v znanosti in pozitivne družbene fenomene. Oddajo pripravljajo novinarji Kulturno umetniškega programa Televizije Slovenija.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.