Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo.
A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
V Bohinju je kar devet agrarnih skupnosti, ki so naslednice nekdanjih vaških srenj. Med njimi večstopenjsko pašo ohranjajo le še rejci Agrarne skupnosti Bohinjska Češnjica, Jereka, Podjelje in Koprivnik. Na pomlad najprej pasejo čredo v bližini vasi, konec junija jih odženejo v sredogorje ali na senožetne planine, poleti pa se živali pasejo na planinah v visokogorju. Ekipa oddaje LIZ je rejce in čredo spremljala med letošnjo pašno sezono na planinah Zajamniki, Konjska dolina, Krstenica in Velo polje. Dokumentarni zapis je pripravila terenska ekipa oddaje Ljudje in zemlja: novinarka - Dragica Vujanovič, snemalec - Robert Kranvogel in asistenti – Mitja Purgaj, Aleksander Ros in Roman Prehar. Montiral je Bojan Stajnko. Vabljeni k ogledu!
Belokranjski obzornik pripoveduje o dogajanju in življenju na sončni strani Gorjancev. To je v treh občinah – Metliki, Črnomlju in Semiču – še kako pestro in raznoliko: od bogatega kulturnega izročila, kmetijstva, naravne in kulturne dediščine, ki jih skozi različne dogodke z živo sliko zapiše tudi oddaja Belokranjski obzornik. V njej ne manjka raznolikih vsebin o praktično vsem, kar se dogaja v Beli krajini.
Oddaja Dogodki tedna vključuje zgodbe o vseh najpomembnejših dogodkih tekočega tedna iz političnega, gospodarskega, kulturnega in športnega področja v Savinjski statistični regiji.
Pomurje in Porabje veže zgodovinska in kulturna povezanost. Porabje je bilo geografsko, kulturno in narodnostno del Prekmurja vse do leta 1920 ko je prišlo do razpada Avstro-Ogrske in je bilo priključeno k takratni kraljevini Jugoslaviji, Porabje pa je pripadlo madžarski državi. Ob vstopu Slovenije in Madžarske v EU po dobrih 80 tih letih izginja umetno postavljena meja med Porabjem in Prekmurjem, s tem se ponujajo nove priložnosti za povezovanje. Zato je potrebno vzpodbujati sodelovanje na ravni družbenih ustanov predvsem preko televizijskih medijev, ki bodo ustvarili pogoje za lažje čezmejno sodelovanje obeh področij.
Slovensko Porabje je tipičen primer, kjer je vidno, da lahko državna meja (železna zavesa) pusti na ljudeh neizbrisen pečat. Porabski Slovenci so bili desetletja ločeni od svoje matične domovine in so živeli brez kakršnih koli stikov z domovino matičnega naroda. Etnično skupino (porabski Slovenci) sestavljajo ljudje, ki si delijo enake kulturne značilnosti, želimo si, da bo tudi ta etnična skupina še naprej sposobna in zmožna ohranjati svojo etnološko dediščino, ponos in identiteto, da bosta slovenski jezik in kultura porabskih Slovencev njihova prednost in ne problem. Slednje lahko dosežemo s tesnejšo povezanostjo porabskih Slovencev z matičnim nacionalnim korpusom. Zagotoviti je potrebno večjo možnost delovanja manjšine v javnosti predvsem preko televizijskega medija ter skušati v pozitivnem duhu do jezika manjšine razvijati taka stališča, ki bodo pospeševala znanje in uporabo narečja, ki mu grozi izumrtje.
Za porabske Slovence je pomembno, da postanejo bolj prepoznani na Madžarskem in v Sloveniji, zato si je potrebno prizadevati za takšen razvoj medijev, ki bo manjšince predstavil v pozitivni luči ter jim omogočil razvoj in napredek gospodarstva v Porabju, saj je to osnovni pogoj za obstoj ene maloštevilne narodnostne skupine.
Obisk ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu. Matej Arčon se je v Porabju seznanil z gospodarskimi naložbami.
Dan državnosti Republike Slovenije. V Monoštru so ga tradicionalno obeležili na slovenskem Generalnem konzulatu.
Ekosocialna kmetija v Prosenjakovcih. Kraj, kjer sta okolje in družba v harmoniji.
Srečanje slovenskih kulturnih skupin. Na števanovski šoli je bilo glasno od petja in plesa.
Že peto leto zapored se je v Oplotnici zbralo 12 narodno-zabavnih ansamblov na Festivalu pod Pohorjem, ki bo v zakladnico slovenske narodno-zabavne glasbe prispeval 12 novih skladb. Vabljeni k ogledu drugega dela.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu.
navrtu@rtvslo.si
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Kakšna je madžarska vižla in kako izgleda »kukr en španjel« … Res je, to so pasme psov, ki jih bober Bor včasih malce po svoje izgovori, deček Ludvik pa o njih tudi veliko ve. Spoznajmo Ludvika in njegove živalske prijatelje. Kviz o njem bo vse prej kot predvidljiv, saj se veverica Šviga in Bor ne bosta mogla uskladiti o tem, ali so kakci primerna tema za živalski kviz ali ne. Kaj pa pravite vi?
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Informativna oddaja Koda ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine, ki so dopolnjene s poglobljenimi prispevki in analizami ter razmišljanji gostov. V oddaji razkrivamo goljufije, rešujemo vaše potrošniške težave, od pristojnih ustanov zahtevamo odgovornost in za uporabnike prijazne rešitve, gledalce pa ozaveščamo o njihovih potrošniških pravicah. Vsak petek ob 18.05 na prvem programu Televizije Slovenija.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Popeljali vas bomo v svet vrtnarije Trajnice Strgar, kjer med drugim gojijo okoli 900 trajnic. Bernard Strgar izhaja iz znane vrtnarske družine Strgar, pionirjev na področju urejanja vrtov in drevesničarstva v Sloveniji.
Da brez ljubezni do gradbenih strojev ne gre, pa poudarjajo upravljavci težke gradbene mehanizacije. Poklic boste spoznali s pomočjo dijakov iz programa upravljavca težke gradbene mehanizacije SGGOŠ Ljubljana.
Botanik Alfonz Paulin (1853 –1942) velja za utemeljitelja slovenske botanike. Bil je strog učitelj, toda učencem je znal približati snovi, ki jih je predaval. Je avtor prvega izvirnega botaničnega učbenika v slovenskem jeziku, pod njegovim vodstvom je Botanični vrt v Ljubljani začel izdajati Index Seminum, seznam semen, ki so jih drugim evropskim vrtovom ponujali v izmenjavo. Publikacija izhaja še danes.
Njegovo najpomembnejše delo je herbarijska zbirka Flora exsiccata Carniolica. Pole posušenih rastlin še danes hranijo v skladišču Prirodoslovnega muzeja. V njih je popisal skoraj celotno kranjsko floro, endemične rastline, ki jih je nabiral tako v gorah kot na Barju, vrste, ki danes veljajo za izumrle, opisal je tudi veliko trobeliko, rastlino, s katero naj bi zastrupili Sokrata.
Paulin je svoje znanstveno delo na področjih floristike, rastlinske sistematike in fitogeografije gradil na kritični presoji dotedanjega botaničnega znanja, za katero je večkrat poudaril, da je polno vrzeli. Sam je prehodil velik del Kranjske in opravil številne terenske raziskave. Bil je izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, kot natančnega znanstvenika so ga cenili tudi v tujini.
Ob 170. obletnici Paulinovega rojstva je Botanični vrt lani v sodelovanju z drugimi ustanovami in društvi pripravil spominske dogodke. Del Paulinovega ustvarjanja in botaničnega dela smo zajeli tudi s kamero ter ga strnili v dokumentarni portret.
Gre za zgodbo o skupini starejših uporabnikov Doma Danice Vogrinec iz Maribora, ki kjub svojim starostnim in bolezenskim omejitvam, vneto vadijo za svoj velik in za nekatere prvi nastop v svojem življenju. Poimenovali so se VIP Danica (vokalno, instrumentalni plesalci). S starim oldtajmerjem se podajo na zelo edinstven festival v Kragujevac. Pot je dolga in sami niso ravno močnega zdravja. Vendar so odločni morda zadnjič izvesti svoj nastop. Režija Rudi Uran. Po ideji Marka Slaviča.
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Pisana paleta priseljencev je od nekdaj vplivala na družbeno življenje in bogatila umetniško krajino na vseh področjih, od filma, glasbe do likovne umetnosti. Na začetku 20. stoletja so se umetniki v Parizu s težavo prebijali iz dneva v dan, danes te slikarje slavi ves svet: Španec Pablo Picasso, Nizozemec Piet Mondrian in Marc Chagall, ki je bil beloruskega rodu. V oddaji smo raziskali, kdo so priseljeni umetniki, ki ustvarjajo pri nas, zakaj so pomembni za naš prostor in kako jih sprejema naša država. V oddaji predstavljamo pisatelja palestinskega rodu Muhameda Al Munema, ki je prestal 42 dni dolgo pot od Sirije do Slovenije, tajvanskega fotografa Simona Changa, režiserko srbskega rodu Ivano Djilas in perujskega uličnega glasbenika Luigia Mendeza, ki ga je k nam pripeljala ljubezen. Svoje zgodbe so z nami delili še akademska slikarka Nevena Aleksovski, ameriški glasbenik Chris Eckman ter članici drušva Anatolija Selma Yazici in Birsen Arslan.
