Infokanal lahko spremljate pred in za rednim programom na TV Maribor. Spremljate lahko vremensko napoved za prihodnje dni.

Elizabet s prijateljico Mario obišče lončarsko delavnico. Za svoji mamici bi radi izdelali darilo, glineni skledici. Tam se naučita delati z glino in oblikovati čudoviti posodi. Glino je treba tudi na poseben način sušiti. Čeprav sta stari le pet let, znata že čudovito delati za lončarskim vretenom. Mamici bosta nad njunim izdelkom zagotovo navdušeni.

Otroci včasih ne razumejo vseh odločitev staršev, kljub temu pa te nanje vplivajo. Tudi ko gre za razvezo. Čeprav razveza staršev v naši družbi ni redka, o svojih čustvih tako otroci kot odrasli govorijo le redko. Neja Clarisa in Živa pa sta o tem, kako sta doživljali in še doživljata ločitev staršev, odkrito spregovorili v dokumentarnem filmu Dvakrat. Dva domova, dvoje počitnic, dvojna vprašanja, ko kaj želiš.
Scenaristka Neža Prah Seničar, režiser Dominik Mencej

»Tudi če ima nekdo ločene starše, nihče ne bo tebe razumel čisto dobro, ker vsak si malo drugače predstavlja v svoji glavi. Čisto vsak.« Živa in Neja Clarisa
»Če si otrok ločenih staršev, je kar nekaj razlik, kakšne so pa tudi dobre lastnosti, ki jih dobiš.« Živa
»Da bi v šoli ali prijateljicam povedala o ločitvi, se mi je zdelo nelagodno in neprijetno.« Neja Clarisa

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Umrl je ameriški igralec James Earl Jones, čigar prepoznavni glas je zaznamoval lika Dartha Vaderja v Vojni zvezd in Mufase v Levjem kralju. V Centru ilustracije smo si ogledali razstavo Kaj gledam, kaj vidim: Morski organizmi za osebe z motnjami vida. Ljubljanska Galerija Equrna v Galeriji Murska Sobota predstavlja razstavo 4 generacije: Zmago Lenárdič, Ksenija Čerče, Staš Kleindienst, Gašper Capuder. V galeriji Kresija v Ljubljani pa smo obiskali razstavo Rastlinsko vizualne umetnice Tilyen Mucik.

A Barangolások adásában az MTVA munkatársai jóvoltából az Itthon vagy! című sorozatban a Gödöllői-dombság és a Budapest környéki tavak című epizódot láthatják.

V oddaji Potepanja si lahko s pomočjo fundacije MTVA v nizu oddaj z naslovom Doma si! ogledate epizodi z naslovom Gödöllőjsko gričevje in Budimpeštanska jezera.

Večji del Frama z okolico spada v območje Nature 2000. Med drugim zaradi obilice čiste pohorske vode, s katero so pred 2000 leti oskrbovali tudi takratno Petovio, današnji Ptuj. Začetek 25 kilometrov dolgega rimskega vodovoda se danes imenuje Zlati studenec. Prvi je o njem javno spregovoril Franc Ferk že v 19. stoletju, največ poročil pa je iz 30-ih let 20. stoletja. Po vseh odkritjih in dognanjih tudi za strokovnjake ni nobenega dvoma.V rimski Petovii so uporabljali vodo iz takrat vodnatega framskega izvira. Danes sameva sredi gozda, v društvu Gremo naprej pa si že leta prizadevajo, da bi pomen zgodovinske najdbe spoznala tudi širša javnost.

O PEČOVNIŠKI DUGLAZIJI
Pečovnik je predel celjskega mestnega gozda, v katerem rastejo najvišje duglazije pri nas. Med njimi je tudi 140 let stara zelena duglazija, ki je po meritvah pred 4 leti postala najvišje drevo Slovenije. Kdaj in kako so duglazije prišle v Evropo, kaj jim ustreza, kakšen je njihov les, se je Sebastjan Lipar pogovarjal z gozdarjem mag. Robertom Hostnikom.

SAJENJE KAPUSNIC JESENI
Da je letošnja vrtičkarska sezona vremensko težja in spremenljiva, pove gospa Katarina, ki v prestolnici urbano vrtnari že 42 let. S strokovno sodelavko kluba Gaia sta posadili kapusnice, tiste s krajšo vegetacijsko dobo bodo do nastopa hladnih dni še naredile pridelek.

OD GROZDJA DO ROZIN
Butično proizvodnjo rozin imamo pri nas, so pa posušene jagode grozdja, dehidrirane po domačem postopku, toliko slajše. V zaledju Obale smo izvedeli, katere sorte trte so primerne, da jih spremenimo v rozine.

VLOŽEN FIŽOL ZA SOLATE
Do jeseni naj bi pridelali toliko, da bi imeli dovolj ozimnice do pomladi. Na vrtu družine Plohl Krevh fižol letos dobro uspeva. Gospa Martina zrnje, ravno prav veliko in sveže, skuha, prelije z mešanico kisa in shrani v klet. Doma vloženo zrnje bo hranilen dodatek zimskim solatam.

Kmetijski ministri jugovzhodne Evrope so konec poletja razpravljali o ekološkem kmetijstvu in trajnostni kmetijski pridelavi v regiji ter podpisali memorandum o sodelovanju na tem področju. V Sloveniji si želimo predvsem povečati obseg kmetijskih zemljišč vključenih v ekološko kontrolo in količino ekoloških živil na trgu. O pomenu in izzivih Javne službe kmetijskega svetovanja v prihodnosti so razpravljali tudi na strokovnem srečanju na sejmu Agra v Gornji Radgoni. Na hmeljiščih v Sloveniji te dni obirajo pridelek. Prve ocene letine kažejo, da bo hmelja manj kot lani.

Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. V pravnih nasvetih gostimo odvetnike in odvetnice, ki odgovarjajo tudi na vaša vprašanja, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za dobre knjige in zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija. S strokovnjaki razrešujemo vsakdanje življenjske dileme, terenska ekipa pa deli vrtne nasvete. Sreda je tudi športno obarvana, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Vaša sredina družba sta Špela Močnik in David Urankar, jutro z nami je dobro jutro!

Az adás tartalma:

- tanévkezdés a 2. Számú Lendvai KÁI-ban;
- tanévkezdés az 1. Számú Lendvai KÁI-ban;
- tanévkezdés a Lendvai Kétnyelvű Középiskolában;
- 52. Lendvai Nemzetközi Művésztelep és 20. bronzöntő műhely;
- bútorfestő műhelymunka Gyertyánosban;
- Pop-up magyar art deco plakátok – kiállítás Ljubljanában.

Vsebina oddaje:

- začetek šolskega leta v DOŠ II Lendava;
- začetek šolskega leta v DOŠ I Lendava,
- začetek šolskega leta v DSŠ Lendava;
- 52. mednarodna likovna kolonija in 20. kolonija odlivanja v bron;
- delavnica za poslikavo pohištva v Gaberju;
- Madžarska plakatna umetnosti art decoja – razstava v Ljubljani.

Šesta sezona projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
Najboljši pevci dvanajstih osnovnih šol Spodnjega Podravja in širše so več kot navdušili s svojimi odličnimi nastopi. Pokazali so, da je oder tega projekta postal resnični izziv za vse tiste, ki želijo v petju in glasbi doseči nekaj več, ki želijo resnično dati polet svojemu talentu.

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.

Ian obožuje letenje! Rad bi postal pilot. Danes je dan kot nalašč za letenje in Ian obišče prijatelja Petra. Ta mu razkaže svoje letalo. Vznemirljivo je že samo sedeti v pilotski kabini.
Bosta prijatelja tudi zares vzletela? Motor že brni, Ian je že prinesel blazine, da bo lažje sedel in Peter se že ozira proti nebu. Trenutek, ko poletita med oblake, je čaroben in tega si je Ian skrivaj zares močno želel! Tam zgoraj je poseben svet. Ian je za trenutek celo držal krmilno ročico. Kako pomembna naloga za šestletnega dečka.

Kristjan obiskuje osmi razred Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje (CIRIUS) Kamnik. Zaradi bogatega besednega zaklada in zgovornosti razmišlja o poklicu športnega komentatorja. Spremlja vse športe, še posebej ljub mu je nogomet. Zato je športnemu uredništvu Televizije Slovenija pisal, da bi se rad preizkusil kot športni komentator. Mu je odgovor uredništva približal sanje?
Scenaristke Anka Bogataj, Sara Lužovec, Neli Maraž, režiserka Neli Maraž

»Moja želja je, da bi enkrat obiskal vaše športno uredništvo. Ali je kakšna možnost? Izpolnili mi boste življenjsko željo.« Kristjan
»Ti (Kristjan) bi bil top novinar, ker ti si za to rojen.« Ana, Kristjanova prijateljica
»Zadnjič me je zdravnik vprašal, kako se lahko človek navadi na tako življenje. Se navadiš, če drugega ne poznaš.« Kristjan

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Vabljeni k ogledu!

S predsednico DZZŽ Arja smo se pogovarjali o skrbi za živali na Gorenjskem. Odkrivamo čudoviti podvodni svet Velenjskega jezera. Svetujemo kdaj psa vpisati v pasjo šolo in kaj vse potrebujemo. Odkrivamo načrte Tropske hiše, ki pripravlja projekt Biopark. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.

Az adás tartalma:

- tanévkezdés a 2. Számú Lendvai KÁI-ban;
- tanévkezdés az 1. Számú Lendvai KÁI-ban;
- tanévkezdés a Lendvai Kétnyelvű Középiskolában;
- 52. Lendvai Nemzetközi Művésztelep és 20. bronzöntő műhely;
- bútorfestő műhelymunka Gyertyánosban;
- Pop-up magyar art deco plakátok – kiállítás Ljubljanában.

Vsebina oddaje:

- začetek šolskega leta v DOŠ II Lendava;
- začetek šolskega leta v DOŠ I Lendava,
- začetek šolskega leta v DSŠ Lendava;
- 52. mednarodna likovna kolonija in 20. kolonija odlivanja v bron;
- delavnica za poslikavo pohištva v Gaberju;
- Madžarska plakatna umetnosti art decoja – razstava v Ljubljani.

Spremljali smo mednarodni literarni festival Vilenica, ki se letos z osrednjo tematiko o umetni inteligenci sprašuje, kako lahko ta vpliva na človeško ustvarjalnost. Podrobneje bomo predstavili glavnega nagrajenca festivala, bosansko-hrvaškega avtorja Miljenka Jergovića, ter Moniko Herceg, prejemnico nagrade SEP za mlade avtorje, ki je v tem trenutku eden najodmevnejših glasov sodobne hrvaške literature. V studiu pa bomo gostili Dušana Šarotarja, pisatelja, pesnika in scenarista, ki je letošnji slovenski avtor v središču festivala. Predstavili bomo letošnje nagrajence 81. Beneškega filmskega festivala, na katerem je za leve tekmovalo 21 filmov. Žiriji tega najstarejšega filmskega festivala, ki napoveduje tudi kandidate za oskarje, letos predseduje francoska igralka Isabelle Huppert. Obiskali smo še 19. festival sodobnega plesa Fronta v Murski Soboti, na katerem so potekale številne odmevne domače in tuje plesne predstave. Med drugim smo se pogovarjali z gostujočimi južnokorejskimi koreografi.

Procesi načrtnega samouničenja potekajo v vseh živih bitjih oziroma v vsaki živi celici. Pri nižjih živalskih vrstah je samožrtvovanje evolucijska prilagoditev. Pri mravljah, listnih ušeh, osah, čebelah, drugih žuželkah okužena žival zapusti kolonijo, čeprav sama ne more preživeti. Utopitev delfina, množični samomori lemingov in večkratno utapljanje novofundlandca je nekaj najbolj znanih primerov samomorov pri živalih. Ali so si te živali res načrtno vzele življenje? Samomorilne misli in dejanja povezujemo s človekom. Bi lahko razvili orodja, s katerimi bi lahko zdravniki prepoznali ogrožene ljudi in jim pomagali?

Vabljeni k ogledu.

Infokanal lahko spremljate pred in za rednim programom na TV Maribor. Spremljate lahko vremensko napoved za prihodnje dni.