Začel se je 27. mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk, ki bo na različnih lokacijah v Ljubljani potekal vse do 18. oktobra. Ogledali smo si tudi premiero predstave Češnjev vrt v Mestnem gledališču ljubljanskem in razstavo v Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj, Neokonstruktivisti nekoč in danes. V koprski stolnici pa so s koncertom Obalnega komornega orkestra zbirali prispevke za nove orgle.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Stalnica torkovih juter, v katera vas bodo izmenično pospremili Matej Zemljič, Ljubica Mlinar in Monika Tavčar, so prometne minute, pregled dogajanja v sodnih dvoranah, delimo pa tudi nasvete za dom in vrtnarske nasvete.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Največji glasbeni dogodek letošnjega leta je bil gotovo zborovski festival Evropa Cantat, ki poteka vsaka tri leta v drugi državi. Gostiteljica letošnjega festivala je bila Ljubljana v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti, večji del predavanj, delavnic in raziskovalnih ateljejev je zaradi epidemije potekal prek spleta. JSKD je prvič ustanovil ad hoc Europa cantat TV, ki ima zanimiv arhiv, iz katerega boste videli nekaj odlomkov v oddaji Opus, ki jo pripravlja in vodi urednica Darja Korez Korenčan.
V drugem delu oddaje pa boste spoznali v čem so prednosti in presežki glasbeno-izobraževalnega projekta EMARS.

Zarja in Leon bosta dva tedna preživela v Ameriki pri Leonovi mami Valeriji. Ker ima Polona posvet v tujini, se Viktor in Blaž ne moreta dogovoriti, kdo ju bo peljal na letališče, skleneta, da ju pospremita kar oba. Brez prepira med njima tudi tokrat ne gre. Dana in Gorazd, ki sta zaradi slabih ocen morala ostati doma, imata za ta čas že svoje načrte, ki pa se Dani podrejo, ko začne na svoj telefon dobivati čudna sporočila. Prepričana, da ji sporočila pošilja manijak razmišlja celo o tem, da bi to prijavila policiji. Izkaže se, da so sporočila le izkaz zaljubljenosti njenega oboževalca ...

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Kakšne težave povzroča PCT družinam, ki imajo različno stare otroke? Kje naj bo starostna meja za izpolnjevanje pogoja? Ali otroke in mladostnike sploh cepiti proti covidu in koliko naj bodo stari? Mnenja o tem so zelo različna, tudi v strokovnih krogih.

Napadov na prodajalce, uslužbence, študente, varnostnike, ki preverjajo pogoj PCT je vse več. Deležni so žaljivk, groženj, tudi fizičnih napadov. Pojavljajo se celo organizirane skupine, ki posnetke napadov tudi objavljajo. Kako lahko ukrepa policija?

Kaj imajo skupnega romarka Izidora, pohodnik Jakob, lastnica zasebnega vrtca Mojca in lastnica turistične agencije Barbara? Hojo! Ta postaja vse bolj priljubljena, tudi znanstveniki potrjujejo, da ima izjemen vpliv na psihično in fizično zdravje.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

V južni Indiji vlada celo za to deželo nenavadno huda vročina in v bolnišnici imajo zaradi številnih primerov vročinske kapi polne roke dela. Lydia sprejme devetindevetdesetletno bolnico, ki počasi ugaša, toda starkina hčerka se noče sprijazniti s tem, da bo njena mama umrla. Ruby, ponosna lastnica novega motorja, se pelje na odročno hribovsko posestvo vzkipljivega kmeta, ker njegov sin toži zaradi bolečin v trebuhu.



THE GOOD KARMA HOSPITAL / Velika Britanija / 2017 - 2019
scenarij: Dan Sefton
režija: Bill Eagles, Jon Wright, Alex Winckler, Lisa Clarke, Philip John, John McKay
v glavnih vlogah: Amanda Redman, Amrita Acharia, James Floyd, Neil Morrissey, Darshan Jariwala, Nimmi Harasgama, Phyllis Logan, Phillip Jackson

Založba »Zaživi življenje« je septembra izdala novo knjigo z naslovom »Pustolovec, bojevnik, kralj«. Avtor John Eldredge jo je posvetil moškemu potovanju od pustolovca do modreca. Ob knjigi je izšel tudi priročnik z iztočnicami in vprašanji za moške pogovore. Kajti, kot poudarja avtor: »Človek ni ustvarjen tako, da bi moral v življenju vse dognati sam«.
V župnijski cerkvi sv. Petra v Malečniku pri Mariboru pa so junija slovesno otvorili Glaserjev salon z galerijo. Nekdanji cerkveni inventar tamkajšnjih cerkva, župnijske in romarske, je zdaj zaživel v krajevni galeriji. Edinstveno župnijsko likovno zbirko so otvorili ob 215. obletnici rojstva zaslužnega župnika Marka Glaserja, ki je bil velik ljubitelj umetnosti. Kustos razstave je dr. Ferdinand Šerbelj.

Az adás témája a sport. A gyerekek gyalogolnak, fociznak és játékos mozgásgyakorlatokat végeznek.

Tema oddaje je šport. Otroci se sprehajajo, igrajo nogomet in izvajajo igrive gibalne vaje.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Proizvajalci pijač so se zavezali, da bodo do konca leta 2025 v brezalkoholnih pijačah znižali vsebnost sladkorja za pet odstotkov. Na Inštitutu za nutricionistiko sicer podpirajo vse dejavnosti, ki pripomorejo k zmanjšanju količine zaužitega sladkorja s pijačami in drugimi živili, si pa želijo, da bi bili cilji proizvajalcev pijač bolj ambiciozni. Brezalkoholne pijače so namreč glavni vir vnosa sladkorja med izdelki na trgu, predstavljajo 28 odstotkov prostih sladkorjev na trgu. Deležne so bile manjših izboljšav, vendar imajo še vedno veliko sladkorja. Je prava rešitev davek na sladke pijače ali pa določitev mejne vsebnosti sladkorja v glavnih kategorijah živil?

Tudi Jonova druščina ima letne olimpijske igre, ko se pomeri v različnih športih.

Bi kdo imel dinozavra za najboljšega prijatelja?
Tib je član prazgodovinskega klana. Zaradi materinega znamenja, ki ga ima okoli očesa, se drugi otroci norčujejo iz njega.
Ko spozna dinozavra Tamtama, ki ima ravno tako znamenje, v hipu postaneta neločljiva.

Ovce se odpravljajo na zabavo, Bitzerja pa prosijo, naj pazi na Timija. Mladenič da ovčarju prav kmalu vedeti, kdo je glavni.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Danska nadaljevanka obravnava problematiko nasilja v družini. Ali lahko otrokom vedno verjamemo? Koliko čustvenih pretresov prenese ena družina? Kdo govori resnico in kdo laže?

14-letna Holly napiše spis, v katerem zelo doživeto opisuje nasilje, ki naj bi ga doma izvajal očim. V šoli se takoj odzovejo in v raziskavo zadeve vključijo socialnega delavca Larsa, ki skuša od Holly izvedeti podrobnosti. Lars Holly verjame ter njo in njenga sedemletnega brata Thea pospremi k rejnikom. Starši vse obtožbe zanikajo. Še več, Larsa in Holly se lotijo po pravni poti. Primer odmeva tudi v javnosti. Lars skuša še pred razsodbo priti resnici do dna – s pomočjo skrušene Holly, ki jo muči občutek krivde, ali brez nje …

Scenarij za nadaljevanko je napisala Maja Jul Larsen, avtorica uspešnic Oblast (Borgen) in Zapuščina (Arvingerne), ki smo ju na predvajali tudi na naši televiziji.

1. del:
Štirinajstletna Holly je napisala šolski spis, v katerem očima obtožuje grobega nasilja. Primer dodelijo Larsu Madsenu, najboljšemu svetovalcu na centru za socialno delo. Po pogovoru s preplašeno Holly in njenim polbratom Theom, ki ima zlomljeno roko, se Madsen odloči, da otroka še isti dan odvzamejo staršem in ju za nekaj dni namestijo pri zaupanja vredni rejniški družini na skrivni lokaciji. Mati je pretresena in trdi, da Holly laže. Madsen mora v nekaj tednih ugotoviti, kdo v družini govori resnico in kdo nekaj prikriva.

ULVEN KOMMER / Cry Wolf / Danska / 2020
scenarij: Maja Jul Larsen
režija: Pernille Fischer Christensen, May El-Toukhy, Samanou Sahlstrøm, Niclas Bendixen
v glavnih vlogah: Bjarne Henriksen, Peter Plauborg, Christine Albeck Børge

Živela Koroška je vsebinsko nadaljevanje filma posvečenega 100-letnici plebiscita leta 2020, in prikazuje življenje na Koroškem po njem.

Dokumentarni film Živela Koroška je vsebinsko nadaljevanje dokumentarnega filma Sto let od koroškega plebiscita predvajanega ob 100. obletnici plebiscita. oktobra 2020. Filmska pripoved se tokrat osredotoča na manj znane podrobnosti zasedbe avstrijske Koroške s strani jugoslovanske partizanske vojske med 8. in 21. majem 1945 ter na izpolnjevanje avstrijske državne pogodbe iz leta 1955, ko se je Republika Avstrija v 7. členu pogodbe zavezala k zaščiti narodnostnih pravic slovenske manjšine. V ospredju je življenje koroških Slovencev in nekaterih njihovih osrednjih inštitucij danes, sto let po Koroškem plebiscitu s poudarkom na izpolnjevanju njihovih jezikovnih pravic in rabi slovenščine v javnem življenju in prostoru.
V filmu, ki ga podpisuje režiser in scenarist Valentin Pečenko nastopijo znani koroški Slovenci in Slovenke, mag. Rudi Vouk, dr. Jože Marketz, dr. Karl Hren, dr. Angelika Mlinar, prof. Zalka Kuhling , Olga Voglauer, Franc Jožef Smrtnik, dr. Teodor Domej, mag. Franci Rulitz , Horst Ogris ter zgodovinarji dr. Wilhelm Wadl , dr. Marjan Linasi in dr. Gregor Antoličič ter gen. konzul Republike Slovenije v Celovcu dr. Anton Novak in drugi.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Slovenski kandidat za oskarja je letos film Miroslava Mandića Sanremo, ki so ga nocoj premierno prikazali v Cankarjevem domu. V tamkajšnjem Klubu pa smo nocoj prisluhnili tudi kitarskim ritmom Nika Novaka in Jane Beltran. Bili smo na tiskovni konferenci 24. Festivala slovenskega filma, ki se bo začel 12. oktobra v Portorožu in na razstavi Jennifer Willet z naslovom Ko mikrobi sanjajo v Galeriji Kapelica.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Gospa Sonja Vrščaj je bila rojena kot Sonja Zabric v Šepuljah na Krasu leta 1925. Njen oče se je ob koncu prve svetovne vojne kot avstroogrski vojak vračal iz ruskega ujetništva prek Maribora, kjer se je pridružil Maistrovim borcem. Ker je Primorska pripadla Italiji, je po plebiscitu prišel v Ljubljano, se poročil s sovaščanko iz Šepulj in sprejel jugoslovansko državljanstvo. Za primorske pribežnike so bili v Jugoslaviji težke razmere. Dobil je službo jetniškega paznika, ob borni plači pa je mladi par živel na tirih na ljubljanski železniški postaji. Od zim v nezakurjenih vagonih je težko zbolel in z ženo sta se preselila na kmetijo njenih staršev nazaj na Kras. Rodili so se jima trije otroci in zavedna slovenska družina je preživljala vse stiske italijanske raznarodovalne politike, fašističnega nasilja in ekonomskih pritiskov. Ko je izbruhnila druga svetovna vojna in je na Krasu prišlo po kapitulaciji Italije do močnega upora, so se mu takoj priključili in se vključili v Osvobodilno fronto ter na vse načine pomagali partizanom. Mlada Sonja Zabric je bila tajnica okrožnega odbora OF, Nemci so jo med reševanjem arhiva odporniškega gibanja, ki ji ga je uspelo skriti, ujeli in zaprli v tržaški zapor Coroneo, od tam pa so jo poslali v Auschwitz. Preživela je strahote koncentracijskega taborišča in dočakala prihod zavezniških sil. Ob vrnitvi v Jugoslavijo se je v pričakovanju srečanja s svobodo in slovenskimi partizani najprej soočila z rusko armado, potem pa na Primorskem še z Italijanom naklonjenimi Američani in Angleži, ki so, dostikrat tudi zelo brutalno, v conah A in B razganjali slovenske demonstrante, ki so se zavzemali za priključitev Primorske k Jugoslaviji. Sonja se je v tistih znova zelo burnih časih spet aktivno vključila v slovenske akcije v Trstu in na Krasu, ko so Primorci prav plebiscitarno pokazali, da si želijo biti del Jugoslavije. In leta 1953 je bilo na slovensko italijanski meji znova zelo težko...

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.