Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Poletna jutra imajo poseben čar, najlepša pa so v družbi oddaje Dobro jutro!
Tudi v poletnih dneh vam ustvarjalci oddaje ponujajo številne svetovalne, izobraževalne, razvedrilne in informativne vsebine. Skupaj bomo raziskovali teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi in vam ponudili številne koristne nasvete o najrazličnejših tematikah iz vsakdanjega življenja. Pripravili smo tudi številne nagradne igre in terenska javljanja iz različnih krajev širom Slovenije. Z vami smo v živo vsak delovnik med 7. in 9. uro.

Varstvo narave ima v Sloveniji dolgo tradicijo in je kot vrednota med Slovenci cenjeno. V kolikšni meri pa se tudi udejanja, kje in na kakšen način, v luči globalnih izzivov, kot so resnična ozaveščenost o pomenu naravnih okolij in virov za delovanje planeta, varovanju biodiverzitete, rodovitnosti tal ter izjemnih dragocenosti slovenske narave? S svojimi spoznanji na ta vprašanja odgovarjajo slovenski varuhi narave, ki si že desetletja prizadevajo za varovanje pestrosti, pomembnih življenjskih okolij in posameznih vrst, za rodovitnost tal in za sonaravnost v odnosu do virov našega planeta.

V Posavju so številne šege in navade povezane z izvrstnimi lokalnimi jedmi. Poleg divjačine, rib in kolin, so priljubljene še puhla s pregreto smetano, cop na lop, bizeljski ajdov kolač, pečeni sirovi štruklji in korejevc. Ko govorimo o Posavju, pa ne smemo pozabiti na Bizeljsko - pokrajino, obdano z vinogradi in soncem na dlani. Tam se mir in spokojnost prepletata z dobro kulinariko in prijetnimi ljudmi. Pot do osrčja bizeljsko-sremiškega vinorodnega področja nas bo v oddaji vodila skozi naselji Bukošek in Župelevec. Posebnost te pokrajine so repnice - jame, skopane v kremenčev pesek, kamor so nekoč shranjevali repo, danes pa je ta prostor večinoma namenjen hrambi in zorenju kakovostnih bizeljskih vin. Bizeljsko namreč daleč naokoli slovi kot dežela vina.
Babico na tržnici zaloti inšpektor, vendar mu ta ne ostane dolžna...

Polona gre s poslovnim partnerjem na ogled novogradnje. Leon očetu natvezi, da ju je videl, kako se poljubljata. Ljubosumni Blaž jima na skrivaj sledi, namesto da bi skuhal kosilo, kot je obljubil, in ostane ujet na gradbišču. Dana mora namesto Blaža poskrbeti za Miška in za kosilo. Zarji je Gorazd všeč in mu je vseskozi za petami.

V zadnjem desetletju so prebivalci oddaljenega kotička Arktike poročali o osupljivih in skrivnostnih dogodkih: o močnih eksplozijah in obsežnih kraterjih, ki potem zazevajo v tleh. Znanstveniki razkrivajo, da se s taljenjem permafrosta v ozračje sproščajo ogromne količine toplogrednega plina metana, kar celotne arktične pokrajine spreminja v časovne bombe …

ARCTIC SINKHOLES / ZDA / 2022 / Režija: Nick Tanner

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Kdo so velike osebnosti 20. stoletja? Britanska dokumentarna serija predstavlja dosežke in življenjske poti izjemnih ljudi, ki so v preteklosti premikali meje mogočega in sooblikovali današnji svet. Spoznajmo, torej, nekatere izmed najvplivnejših voditeljev, raziskovalcev, znanstvenikov, slavnih oseb iz sveta zabave, aktivistov, športnikov in umetnikov prejšnjega stoletja.

3. del: Znanstveniki
Tretji del dokumentarne nanizanke predstavlja štiri pomembne znanstvenike, ki so se s svojimi dognanji zapisali v zgodovino. Marie Curie in Albert Einstein sta si vsak v svojem času in na svojem področju drznila razmišljati po svoje in tako ovrgla nekoč veljavne teorije. Britanski matematik in kriptoanalitik Alan Turing je razvozlal delovanje nemškega šifrirnega stroja Enigma, a je bil obenem preganjan zaradi svoje istospolne usmerjenosti. Za kitajsko znanstvenico Tu Jovjov pa je svet izvedel šele 40 let po njenem prelomnem odkritju zdravila proti malariji.

ICONS (THE GREATEST PERSON OF THE 20TH CENTURY) / Velika Britanija / 2019 / režija: Joe Myerscough

Lavoslav Schwentner je gotovo eden največjih modernizatorjev slovenskega kulturnega življenja na prelomu 19. v 20. stoletje. To je čas, ko se je na stari celini hitro širila pismenost in je knjiga doživljala razcvet. Moderni založniki, kakršen je bil Schwentner, so razumeli pomen »hišnih avtorjev«, pomen lepo oblikovane knjige, znali so svetovati kupcem in celo zbirati in urejati njihove knjižne zbirke. Ivan Cankar je v Schwentnerju našel svojega založnika, ki mu je omogočil, da je postal prvi slovenski poklicni pisatelj. Njun odnos ni bil le posloven. Spoznali ga boste ob ogledu Sledi, ki so nastale na Vranskem v rojstnem kraju založnika slovenske moderne, kjer so pred časom hišo Schwentnerjevih preuredili v muzej.

Oddaja »Obrazi naših rojakov« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.

A Nagyító alatt című adásban a muravidéki zsidók nyomába szegődünk.

V oddaji Pod drobnogledom se bomo podali po sledeh prekmurskih Judov.

V 4. oddaji svoje sive celice kodrajo Maša, Nikita in Vedad iz OŠV Ankaran (rumeni) ter Eva, Julija in Tilka iz OŠ Naklo (vijolične). Jeziki jim tečejo gladko, z antičnimi bogovi se dobro poznajo, gostje pri njih ne bi bili lačni in tudi zmerijo vas brez napake. Malo manj so spretni z žago in pri vožnji mimo policijskih ovir. Ovir pred spopadom s Hitrimi lončki pa ne poznajo tekmovalci OŠ Kamnica (Saša, Gašper, Mai) in OŠ Gustava Šiliha Laporje (Sara, Zoja, Timi). Kdo je zmagovalec v Malih sivih celicah?

Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Jože Robežnik potuje po Sloveniji in raziskuje dobre prakse na področju trajnostne mobilnosti. Na svoji poti srečuje strokovnjake in vsakodnevne uporabnike, ki mu predstavijo, kako se v praksi spopadajo z mobilnostjo. Promet velja za enega glavnih virov onesnaževanja zraka in negativnih podnebnih sprememb, zato se vedno več pozornosti posveča trajnostni rešitvi, s katero bi mobilnost omogočali ob nižjih stroških, manjših stranskih učinkih in porabi naravnih virov. Sprememba naših potovalnih navad je zato velikega pomena in temelji na izrabi potenciala hoje, kolesarjenja, prenovi javnega potniškega prevoza in optimizaciji oziroma umiritvi cestnega motornega prometa. Vodnik po trajnostni mobilnosti s sklopom štirih tematskih oddaj je nastal v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo Republike Slovenije, Zavodom Vozim in produkcijo Invida.

Oče Adeli podari prelepo iz usnja spleteno zapestnico. S Sebastijanom se odpravita v hribe in zapestnica ji pade v prepad. Bela in Sebastijan ji obljubita, da bosta šla zgodaj zjutraj ponjo, a prehiti ju Kameron, ki mu Gabrijel ponoči splete popolnoma enako …

Za območje Obsotelja in Kozjanskega je posebej značilnih šest jedi: kozjanska juha, zmes, koruzni pečenjak, mlinci, kopun in sirova zafrkjača. Seveda pa boste v gostinskih objektih na območju našli tudi klasično ponudbo hrane. Med jedmi, ki danes bolj redko zaidejo na mize, a se jih na območju trudijo vključiti v gostinsko ponudbo, so tudi stare jedi, kot so slivov ali drnulov močnik, klecnprot (sadni kruh) in pršjača. Posebnost kozjanske gastronomske regije je pogača, ki ji tukaj pravijo zafrk(n)jača. Ime je povezano z načinom priprave te slastne jedi, nadevane s skuto, položene na kvašeno testo, ki ga ob robovih zavihajo ali »zafrknejo«. Kot samostojna jed ali priloga k omakam in mesnim jedem pa so odlični kozjanski krapi, žepki iz ajdovega testa, nadevani s proseno kašo in zabeljeni z ocvirki in smetano.
Vnukinja z zanimanjem opazuje ata, kako pripravlja jedi, babica pa zaloti mesarja Franca v neprijetni situaciji v njegovi mesnici.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Dan po hudi noči bomo pogledali, kaj bi za znosnejše temperature v mestih in boljšo obrambo pred meteornimi vodami pomenilo, ko bi imeli več mestnih dreves. V Gala hali na ljubljanski Metelkovi smo bili na koncertu BLK JKS, ki so občinstvu ponudili južnoafriško čezžanrsko mešanico preteklosti in prihodnosti. Bili smo tudi na snemanju filmov Šterkijada Igorja Šterka in Poslednji heroj Žige Virca, v ljubljanski Galeriji Zala pa smo si ogledali razstavo umetnin petih mladih slikark. Pozabili nismo niti na 70 let stripa Zvitorepec Mikija Mustra.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Športna drama. Poletje 1998. Uvodne etape Le tour de France so prestavljene na Irsko. Belgijski kolesar v poznih tridesetih, Dom Chabol je že dvajset let eden glavnih pomočnikov v svoji ekipi. Gre za eno bolj požrtvovalnih vlog; pomočnik poskrbi za nastavitev tempa, zaščito pred vetrom in v splošnem ponuja vso podporo in pomoč glavnemu kolesarju, sprinterju ali kapetanu ekipe. Možnosti za etapno zmago pomočnikov redko kdaj pridejo v poštev. Toda Dom, ki je pred koncem kariere, že vrsto let po tihem neguje željo, da bi vsaj enkrat oblekel rumeno majico, torej vsaj enkrat zmagati etapo na Touru. A zgodi se ravno nasprotno; Doma brez večjih ceremonij odpustijo, ker je pač proti koncu kariere in ker njegovi klubski zastopniki niso ustrezno in pravočasno poskrbeli za novo pogodbo. Med tem spozna Lynn, mlado irsko zdravnico in se z njo zbliža. Predstava o življenju brez profesionalnega kolesarstva se naenkrat ne zdi več nemogoča, saj je tukaj Lynn, ki lahko vse skupaj naredi bolj privlačno in zanimivo. Dom že začne razmišljati o svojem »civilnem« življenju in o tem, kako se bo končno soočil s sestro in očetovo smrtjo, ko se zgodi nov šokanten preobrat. Doping kontrola Domove ekipe povzroči odslovitev sotekmovalca, kar Doma v trenutku vrne nazaj v sedlo …

THE RACER / IREL, LUX, BELG / 2020
Režija: Kieron J. Walsh / Scenarij: Ciaran Cassidy, Kieron J. Walsh, Sean Cook, Ciaran Cassidy / Igrajo: Louis Talpe, Tara Lee, Matteo Simoni, Iain Glen, Karel Roden

Nekajminutne dokumentarne oddaje s skupnim naslovom Miniature so tudi v svoji drugi sezoni posvečene Ljubljani. Gre za deset zgodb iz bogate in zanimive zgodovine slovenske prestolnice. Zanimive kratke zgodbe, polne zgodovinskih podatkov, pa tudi humornih ali nenavadnih anekdot o stavbah, dogodkih, navadah in ljudeh preteklega časa v Ljubljani.
Miniatura: Vrečke nore grofne je kratka osvetlitev življenja in dela pesnice Lili Novy.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Marta z otroki prispe v poletno rezidenco svojega strica, švedskega kralja. Nevtralna Švedska se močno podreja Nemčiji in kralj se zaradi Martinega prihoda znajde v škripcih. Olaf je močno razočaran, saj njegov oče meni, da ne bi smel tvegati življenja v bojih, temveč kot prestolonaslednik zgolj spremljati kralja. Ker Nemci hitro napredujejo, norveški kralj in vlada pobegneta v Veliko Britanijo. Marta se jim ne more pridružiti. Ko jo hoče švedski kralj prisiliti, da bi se vrnila na Norveško in tam zavladala s svojim sinom, se ob pomoči Američanov skrivaj vkrca na ladjo za Ameriko.

ATLANTIC CROSSING / Norveška, Nemčija, ZDA, Švedska, Danska / 2020
scenarij: Alexander Eik, Linda May Kallestein
režija: Alexander Eik, Janic Heen
v glavnih vlogah: Sofia Helin, Kyle MacLachlan, Tobias Santelmann, Harriet Sansom Harris, Daniel Betts, Søren Pilmark, Lucy Russell

Jože Robežnik potuje po Sloveniji in raziskuje dobre prakse na področju trajnostne mobilnosti. Na svoji poti srečuje strokovnjake in vsakodnevne uporabnike, ki mu predstavijo, kako se v praksi spopadajo z mobilnostjo. Promet velja za enega glavnih virov onesnaževanja zraka in negativnih podnebnih sprememb, zato se vedno več pozornosti posveča trajnostni rešitvi, s katero bi mobilnost omogočali ob nižjih stroških, manjših stranskih učinkih in porabi naravnih virov. Sprememba naših potovalnih navad je zato velikega pomena in temelji na izrabi potenciala hoje, kolesarjenja, prenovi javnega potniškega prevoza in optimizaciji oziroma umiritvi cestnega motornega prometa. Vodnik po trajnostni mobilnosti s sklopom štirih tematskih oddaj je nastal v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo Republike Slovenije, Zavodom Vozim in produkcijo Invida.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Dan po hudi noči bomo pogledali, kaj bi za znosnejše temperature v mestih in boljšo obrambo pred meteornimi vodami pomenilo, ko bi imeli več mestnih dreves. V Gala hali na ljubljanski Metelkovi smo bili na koncertu BLK JKS, ki so občinstvu ponudili južnoafriško čezžanrsko mešanico preteklosti in prihodnosti. Bili smo tudi na snemanju filmov Šterkijada Igorja Šterka in Poslednji heroj Žige Virca, v ljubljanski Galeriji Zala pa smo si ogledali razstavo umetnin petih mladih slikark. Pozabili nismo niti na 70 let stripa Zvitorepec Mikija Mustra.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.