Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Oddaja Dobro jutro bo z vami tudi v poletnih mesecih! Pripravili smo izbor najbolj zanimivih in odmevnih tem, ki smo jih predstavili gledalcem v letošnji sezoni. Tudi poleti nas lahko spremljate vsak delovnik med 7.00 in 9.00!
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do vrtičkarskih in prehranskih nasvetov.

Kranj je prestolnica Gorenjske in ga odlikuje eno naših najobsežnejših in najbolj urejenih starih mestnih jeder, ki leži na pomolu nad rekama Savo in Krko. Ponaša se z imenitno gotsko cerkvijo sv. Kancijana, dvorcem Khislstein, Plečnikovimi deli in Prešernovo hišo. Naš največji pesnik France Prešeren je v Kranju namreč preživel zadnje obdobje svojega življenja in v mestu tudi umrl, pokopan pa je bil na starem kranjskem pokopališču, danes Prešernovem gaju. Pesnik bo rdeča nit oddaje, o njem pa bosta spregovorila pisatelj Ivan Sivec in kustos Gorenjskega muzeja Gašper Peternel.

Šaleška dolina je od nekdaj slovela kot dolina gradov, cerkva in polj. Bujni gozdovi ter z ribami bogati potoki in vodotoki so od nekdaj vabili obiskovalce. Dolina se imenuje po naselju Šalek, ta po gradu in grad po nekdanjem grofu Egelofu Šaleškemu (Egeloffus de Shelek). Na vzhodni strani leži danes mesto Velenje, na zahodni strani doline pa Šoštanj. Na turističnih kmetijah v Šaleški dolini pripravljajo pestro izbiro juh z močnatimi ribanci (drobljenci) in vlivanci ali forflci. Drobljence iz zmesi sadja, moke in mleka zakuhajo v hruševo čežano. Kuhajo tudi mlečno forflcovo župo s češplji, ki ji ponekod dodajo proseno kašo. Vlivance ali drobljence dodajajo tudi v gobovo juho. Kot jušne zakuhe pripravljajo razne mesne zvitke in dvobarvne fanclje, pečene močnato-jetrne kocke. Vsak prebivalec Velenja je danes povezan s tradicijo rudarjenja (knapovščino) že s tem, da živi v Šaleški dolini. Velenjčani so v glavnem ponosni na svoj dom in rudnik, saj je Velenje vsekakor posebno mesto.
Na tržnici se inšpektor trudi, da bi mlade navdušil za svoje delo. In spet naleti na vnukinjo, ki pa je tokrat ne prepozna. V kuhinji pomaga vnukinjina prijateljica, ker babice še vedno ni s poti. Da bi ga spravili v dobro voljo, dekleti atu natvezita zgodbo, da je prijateljičin oče svetovno znani kuhar, ki dela na Danskem.

Blaž in Polona se prerekata glede Metine gospodinjske vneme. Polona se je navadila na zastonj snažilko. Zaljubljena babica navsezgodaj ima zmenek z Jožetom, ki jo portretira v naravi, in pozabi na zajtrk. Zarja obupuje, ker jo je dedek pozabil peljati v živalski vrt. Polona obtoži Meto, da ne skrbi za vnuke in se Jože v zadregi izmisli, da se je Meta poškodovala.

V peklenskih razmerah so ljudje z družbenega roba gradili boljši svet. Čeprav je življenje zdaj lažje, bi rudarji spet šli v rudniške rove.

Industrijska revolucija je temeljila na težkem fizičnem delu, katerega glavni predstavniki so bili rudarji. Zdrav, fizično močan delavec, ki je s svojim fizičnim delom preživljal družino, je bil simbol pravega moškega. Rudniki so bili gibalo razvoja, okrog njih so rasla mesta, rudarstvo je omogočalo splošni družbeni napredek. Garaško delo pod zemljo in razmere kot v peklu so za preživetje zahtevale močne posameznike in še močnejšo skupnost. Ljudje z družbenega in socialnega roba, ki v življenju niso imeli veliko možnosti izbire, so zase in za druge zgradili lepši in boljši svet. Z razvojem tehnologije pa pride do zapiranja rudnikov, razpada skupnosti in izgube identitete.
Na primeru rudnika Kanižarica spoznamo vse značilnosti rudarskega življenja, zgodba pa je še začinjena z osebnimi zgodbami in lokalnimi posebnostmi. Rudnik je preživel svetovno gospodarsko krizo, menjave lastnikov, med vojno je deloval kot prvi partizanski rudnik, zaradi vdora vode je bil več kot leto dni zaprt, nato pa je desetletja omogočal boljše življenje rudarskim družinam in celemu naselju. Kmalu po osamosvojitvi so ga zaprli, kar je pred celoten kraj postavilo zahtevo po ustvarjanju novih delovnih mest in novega načina življenja. Posledica je bila tudi razpad skupnosti in izguba identitete. Kljub kasnejšemu lažjemu in lepšemu življenju na bolje plačanih in udobnih delovnih mestih pa bi se nekdanji rudarji raje vrnili v nevarne jame.
Scenarij in režija Zvezdan Martič.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Kdo so velike osebnosti 20. stoletja? Britanska dokumentarna serija predstavlja dosežke in življenjske poti izjemnih ljudi, ki so v preteklosti premikali meje mogočega in sooblikovali današnji svet. Spoznajmo, torej nekatere izmed najvplivnejših voditeljev, raziskovalcev, znanstvenikov, slavnih oseb iz sveta zabave, aktivistov, športnikov in umetnikov prejšnjega stoletja.

8. del:
Zadnji del nanizanke predstavlja kandidate, ki so se po izboru gledalcev v Veliki Britaniji uvrstili med finaliste za naziv najpomembnejše osebnosti preteklega stoletja. Izmed znanstvenikov, raziskovalcev, voditeljev, aktivistov, umetnikov, športnikov in osebnosti iz sveta zabave, ki smo jih spoznali v prejšnjih oddajah, so jih izbrali sedem, ki so s svojimi dosežki spremenili svet in vplivali tudi na prihodnost. Kdo od njih bo končni zmagovalec?


ICONS (THE GREATEST PERSON OF THE 20TH CENTURY) / Velika Britanija / 2019 / režija: James Morgan

Naše najstarejše mesto se ponaša tudi z najstarejšim še delujočim kinom v državi. Pred 125 leti, slabo leto po začetkih kinematografije v svetu, so se tudi na Ptuju odvrteli koluti prvih filmskih projekcij. Gledalci so si takrat lahko ogledali filme Pralnica, Plavalna šola in Prihod vlaka na postajo. Mestni kino Ptuj ponazarja celotno zgodovino slovenske kinematografije.

Svetovni slovenski kongres vstopa v 31 leto delovanja. Predsednik tega združenja je ugledni član in nadvse zanimiv sogovornik Dr. Boris Pleskovič z bogato poklicno kariero. Ob študiju na uglednih tujih univerzah si je utrl pot v Svetovno banko v Washingtonu, kjer je delal 30 let na vodilnih funkcijah. V letih 199192 je bil glavni ekonomski svetovalec predsednika slovenske vlade. Kot gostujoči profesor je vabljen na predavanjana uglednih univerz v ZDA, Evropi in Kitajski. Leta 1998 je bil odlikovan ob 650-letnici Karlove univerze v Pragi, leta 2006 pa je prejel zlati red za zasluge predsednika Republike Slovenije. Zdaj mu je bil znova zaupan mandat predsednika Slovenskega kongresa, čigar zgodovina nastanka je izjemno zanimiva.

A Nagyító alatt című adásunkat a 100 éves jubileumát ünneplő Lendvai Méhészek Egyesületének szenteljük.

Oddajo Pod drobnogledom bomo namenili Čebelarskemu društvu Lendava, ki slavi 100-letnico obstoja.

V 5. oddaji Male sive celice se v kvizu pomerijo Lea, Val in Matic iz OŠ Lava Celje (rumeni) in Anže, Rok ter Nejc iz OŠ Toneta Pavčka v Mirni peči (vijolični). Odlični so v prepoznavanju napak, ponaredkov in direktorjev elektrarn, nekoliko zmede pa jim povzroča poklicna pot pisatelja Ivana Tavčarja. In če v kvizu za uvrstitev v drugi krog odločajo šparglji, sta hitrost in natančnost odločilna v Hitrih lončkih. Tam se tokrat pomerijo Galineja, Taj in Anže iz OŠ Šmarje pri Jelšah ter Gaja, Nejc in Tej iz OŠ Zbora odposlancev Kočevje.

Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Jože Robežnik potuje po Sloveniji in raziskuje dobre prakse na področju trajnostne mobilnosti. Na svoji poti srečuje strokovnjake in vsakodnevne uporabnike, ki mu predstavijo, kako se v praksi spopadajo z mobilnostjo. Promet velja za enega glavnih virov onesnaževanja zraka in negativnih podnebnih sprememb, zato se vedno več pozornosti posveča trajnostni rešitvi, s katero bi mobilnost omogočali ob nižjih stroških, manjših stranskih učinkih in porabi naravnih virov. Sprememba naših potovalnih navad je zato velikega pomena in temelji na izrabi potenciala hoje, kolesarjenja, prenovi javnega potniškega prevoza in optimizaciji oziroma umiritvi cestnega motornega prometa. Vodnik po trajnostni mobilnosti s sklopom štirih tematskih oddaj je nastal v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo Republike Slovenije, Zavodom Vozim in produkcijo Invida.

Adela in Saško najdeta majhnega zapuščenega kužka in se odločita, da bosta skrivaj skrbela zanj. Sebastijan bi prijateljema rad pomagal, a Bela se upira. Je ljubosumna? Medtem Helena izve, da so v bližini vasi opazili trop volkov …

Savinjska dolina se deli na Zgornjo in Spodnjo. Zgornja Savinjska dolina pravzaprav ni le ena sama, ampak skupek več dolin, ki se zajedajo globoko v Savinjske Alpe. Mnoge tamkajšnje domačije, nekatere od njih se že dlje časa ukvarjajo tudi s turistično dejavnostjo, so prava visokogorska kraljestva, krepko nad tisoč metri nadmorske višine. Visokogorski travniki, pašniki in gozdovi nudijo bogastvo zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev, ki jih domačini ponujajo turistom v obliki čajev, sokov ali namočene v žganju. Ena najbolj znanih jedi Zgornje Savinjske doline je gotovo geografsko zaščiten zgornjesavinjski želodec, sušena mesnina iz najbolj kakovostnega svinjskega mesa in slanine.

Danes je na jedilniku savinjski želodec kot predjed, glavna jed pa bo gobov golaž s testeninami, širokimi rezanci in solata. Za sladico bodo ajdovi štruklji s prelivom iz suhih sliv. Vnukinja na tržnici spozna branjevko, pri kateri nabavlja sestavine, potrebne za kuharijo pri atu in babici.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Vlada je v državni zbor vložila predlog sprememb in dopolnitev zakona o RTV Slovenija in predlagala obravnavo po nujnem postopku, da bi preprečili težko popravljive posledice. Vodenje, upravljanje in nadzor bi namesto zdajšnjima programskemu in nadzornemu svetu prepustili enotnemu svetu RTV, ki bi štel 17 članov – predstavnikov zaposlenih in civilne družbe. Vlada želi s spremembami zagotoviti institucionalno in programsko avtonomijo RTV in zaščititi novinarsko oziroma uredniško neodvisnost. O spremembah bo državni zbor odločal že ta teden, različna mnenja o tem pa bomo slišali v nocojšnji oddaji RTV Slovenija danes in jutri. Oddajo vodi Vida Petrovčič.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Marta z otroki srečno prispe v New York. V prvih dneh ji je v oporo predsednik Roosevelt, ki do nje razvije romantična čustva. Marta po napadu na London ostane v Beli hiši in si pozneje poišče dom v zvezni državi Washington. Olaf v Angliji obupan spremlja, kako se Norvežani podrejajo Angležem. Močno si želi, da bi Norvežanom uspelo vzpostaviti vojaško oporišče v Kanadi, zato Marto spodbuja, naj neguje odnose s predsednikom, saj si obeta koristi od njegove podpore.

ATLANTIC CROSSING / Norveška, Nemčija, ZDA, Švedska, Danska / 2020
scenarij: Alexander Eik, Linda May Kallestein
režija: Alexander Eik, Janic Heen
v glavnih vlogah: Sofia Helin, Kyle MacLachlan, Tobias Santelmann, Harriet Sansom Harris, Daniel Betts, Søren Pilmark, Lucy Russell

Jože Robežnik potuje po Sloveniji in raziskuje dobre prakse na področju trajnostne mobilnosti. Na svoji poti srečuje strokovnjake in vsakodnevne uporabnike, ki mu predstavijo, kako se v praksi spopadajo z mobilnostjo. Promet velja za enega glavnih virov onesnaževanja zraka in negativnih podnebnih sprememb, zato se vedno več pozornosti posveča trajnostni rešitvi, s katero bi mobilnost omogočali ob nižjih stroških, manjših stranskih učinkih in porabi naravnih virov. Sprememba naših potovalnih navad je zato velikega pomena in temelji na izrabi potenciala hoje, kolesarjenja, prenovi javnega potniškega prevoza in optimizaciji oziroma umiritvi cestnega motornega prometa. Vodnik po trajnostni mobilnosti s sklopom štirih tematskih oddaj je nastal v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo Republike Slovenije, Zavodom Vozim in produkcijo Invida.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.