Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Ob torkih se boste prebujali z Boštjanom Romihom, Katjo Tratnik Jacob, Mojco Mavec in Ljubico Mlinar. Prva ura bo posvečena aktualnemu dogajanju in pregledu dnevnega tiska. Posebne svetovalne minute bodo namenjene predvsem gledalcem v zrelih letih, skrbeli bomo za (sobne) rastline ter spoznavali aktivne in energične starostnike. Vsak mesec bodo v kuharskih minutah v ospredju različne jedi, terenska ekipa pa bo potovala po Sloveniji in raziskovala zanimive zgodbe mostov. Ne zamudite oddaje Dobro jutro!
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Toniju kot novopečenemu politiku Štef končno preda ključe novega stanovanja. A obenem s figo v žepu pripelje še nekoliko nenavadno družino Strunjanovih, ki naj bi jim Toni kot trenutno najpopularnejši slovenski politik pomagal. Reveži so brez strehe nad glavo.
Toni si hoče ves vesel ogledati novo stanovanje, kamor bo končno preselil svojo družino, a žalostno ugotovi, da je stanovanje namenjeno še nekim drugim dejavnostim znanih političnih osebnosti.
Toni v škripcih najde rešitev. Pod pretvezo medkulturnega dialoga pripelje Strunjanove domov in jih predstavi kot eksotično diplomatsko misijo na obisku v Sloveniji. Medkulturni dialog zaživi v vseh mavričnih barvah....
Stane Dolenc, nekdanji rdeči direktor, pade v drugo puberteto. Predčasno zapusti dobro plačano službo v železarni, prihranke naloži v hitro rastoče delnice, zase kupi jadrnico, dolgoletnega prijatelja iz JNA, Bora Čapčevića, ki v njegovi hiši najema prostor za lokal s čevapčiči, pa oprosti najemnine. Ko pride recesija, Dolenčevi ostanejo brez prihodkov, zato pobudo prevzame Stanetova žena Irma, ki v Jeklenicah opravlja službo neprofitne županje. V hišo pripelje Kitajce in Borotu zagrozi z izgonom...
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Obiskali smo družino Peterka, ki od UKC zahteva 860 tisoč evrov zaradi domnevne strokovne napake pri zdravljenju sina Julijana. Otrok zdaj ne hodi in ne govori. Skr za tako bolnega otroka je izjemno zahtevna. Kako starša zmoreta?
Letala, bombe, vojaška vozila. Tako nevzdržen hrup, da si otroci v vrtcu ne upajo na sprehod, dijaki ne morejo pisati testov, domačim živalim morajo dajati pomirjevala. Postojnčani si že 20 let prizadevajo za zaprtje Počka, a brez uspeha. Kakšni so načrti Slovenske vojske na tem vadišču?
Legendarni spaček, znan tudi kot model 2CV letos praznuje 75 let. Zakaj je po vseh teh letih avto še vedno priljubljen med zbiratelji z vsega sveta? Že leta 1959 smo ga začeli izdelovati tudi pri nas. Z njim se je zapeljala tudi naša ekipa.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja.
6. del: Naša ledena Zemlja
Zamrznjena območja na našem planetu se spreminjajo. V zadnjem delu spoznamo znanstvenike in ljudi, ki si prizadevajo razumeti, kaj te spremembe pomenijo ne le za živali in ljudi, ki tam živijo, temveč za ves planet. Naše potovanje se začne na Arktiki, kjer poleg morskega ledu počasi izginja tudi led na kopnem, konča pa na Antarktiki. Spremembe brez primere, ki so jim priča naši znanstveniki, so velike, vendar še ostaja upanje, da lahko rešimo preostanek naše ledene Zemlje.
FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: James Reed
Barbara in Marko Zrnec sta izzive in lepote življenja v dvoje prelila v pesmi. Svoje nastope z naslovom »Ljubezen in spoštovanje v pesmi in besedi« sta posvetila ubranim odnosom v partnerstvu in v družini.
»Vijoličasti trikotniki« je naslov razstave, ki je na ogled v prostorih Krščanske verske skupnosti Jehovove priče v Kamniku. To je pripoved o mnogokrat pozabljenih žrtvah nacističnega režima, ki so jih v taboriščih smrti označevali s posebnim znakom – z vijoličastim trikotnikom.
Tokrat smo obiskali Inštitut za narodnostna vprašanja, ki se ukvarja tudi s Slovenci na avstrijskem Štajerskem. Vprašali smo se kakšen je položaj in delo slovenskega lektorata na tržaški univerzi. Raziskovali smo kakšen je vpliv zborovske glasbe na narodno identiteto Slovencev in na nadaljnji razvoj slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.Bili smo tudi v naselju Slovenska ves pri Monoštru, kjer so se odločili za prenovo kulturnega doma.
Vikinško poletje je en sam dolg dan. Takrat je čas za potepe v naravi. Ni lepšega, kot da sedemo pod bukev. Gudrun sanjari in opazi ponija, ki se je prišel past. Divji je, toda s pomočjo ga Gudrun ukroti.
Če hočejo kupiti stanovanje, potrebujejo reees veliko denarja. Edina logična zamisel je torej, da priredijo dražbo in prodajo vse dragocene stvari, ki jih najdejo v stanovanju. Soseda Jože in Pižama sta že pripravljena, v občinstvu pa se skrivajo tudi drugi gostje – popolnoma nesumljivo oblečeni mladeniči in mladenke, ki prav tako dvigajo svoje loparčke in predmetom dvigujejo ceno. Medtem Mila in Ajša Tonja na terenu rišeta portrete, Lars in Ema sta obiskala Slamnikarski muzej, Jakob in Matija pa se urita v kamnoseštvu.
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Papuk velja za najlepši hrib sredi slavonskih nižin. Naravni park, poln redkih, ogroženih živalskih in rastlinskih vrst ter celo endemitov, s svojo biotsko raznovrstnostjo spada pod zaščito Unesca.
V Italiji živi estonska fotografinja Anne Maenrum. Narava jo je spodbudila k drugačnemu, novemu pogledu na svet. S svojim delom prispeva tudi k zaščiti naravnega območja.
Christoph Reichel iz Miltenberga že več kot pet desetletij zbira vse, kar je povezano z glasbo in glasbenimi zvezdniki: od vstopnic za koncerte, avtogramov in plošč do nakita in gramofonov.
Najbolj obiskana madžarska Graščina Festetics v Keszthelyu je polna romantičnih zgodb. Tu pa je poleg razkošnih soban tudi bogata zasebna knjižnica s kar 80 000 knjigami.
Da bi se Peter Franc in Gašper nehala norčevati iz meščanov, župan in Jani razglasita dan obveznih pohval. Meščani hvalijo drug drugega in si delijo balone. Le Peter Franc še ni nobenega podaril.
Azurna obala je pravi raj za sladokusce, še zlasti za ljubitelje rib in morskih sadežev. Ribička Angélique iz obmorskega mesteca Cavalaire-sur-Mer vsako jutro še pred sončnim vzhodom odpluje na morje, ulov pa nato pri svoji stojnici prodaja tako domačinom kot tudi turistom. Z možem Laurentom in prijatelji rada kuha različne provansalske jedi. Angélique si za malico med ribolovom pripravi bradačev karpačo, z možem si za kosilo privoščita ratatuj in pečeno orado, Angéliquin prijatelj Bernard pa se popoldne loti prekajevanja svežih rib, ki jih bo zvečer okušal v družbi prijateljev iz »kluba sladokuscev«. Naslednjega dne Angélique praznuje rojstni dan in s pomočjo prijateljice Odile skuha provansalsko
ribjo juho. Bere Andrej Hofer.
ZU TISCH / 2020 / Nemčija / Avtorja: Lorenz Findeisen in Paul Pflüger
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Vrata za obiskovalce je danes na Gospodarskem razstavišču odprl Slovenski knjižni sejem. Do nedelje se bo zvrstilo več kot 260 prireditev, država gostja je Srbija, mesto v gosteh pa Šoštanj, saj sejem posvečajo tudi pesniku Karlu Destovniku - Kajuhu. Vse do petka v knjižnicah po vsej Sloveniji praznujejo tudi teden splošnih knjižnic, zato pripravljajo raznolik in pester program. V Mestnem muzeju Ljubljana smo si ogledali premiero predstave Eno samo telo ni dovolj v režiji Agostine D’Alessandro, v kateri plesalci iz različnih držav s premislekom o telesu iščejo odgovor na vprašanje, kaj vse nas definira, v Galeriji mesta Ptuj pa razstavo Arheologija dnevnika umetnikov Emiliana Perina in Luce Veleja.
Z emmyjem nagrajena, iskrena, stvarna, tudi humorna, v svojem bistvu pa kljub vsemu optimistična serija prikazuje medsebojne odnose, kompleksnost zakonske zveze in zaplete, ki so marsikdaj njen sestavni del.
Louise in Tom sta poročena petnajst let in imata dva otroka. Tom je izgubil službo glasbenega kritika in je čustveno otopel, Louise pa je moža prevarala. V upanju, da bi rešila zakon, se odločita za zakonsko posvetovalnico. Vsakokrat se pred obiskom terapevta dobita v lokalu čez cesto in skušata postaviti temelje za pogovor. Pravzaprav so to iskreni pogovori, ki jih je v preteklosti, kot kaže, primanjkovalo.
ep. 1:
Louise in Tom se pred prvo zakonsko terapijo dobita na pijači, da bi se pogovorila o tem, kako sta se sploh znašla na tej točki. Tom ženi očita, da ga je prevarala z drugim, ona pa mu skuša pojasniti, da del krivde leži tudi na njegovih plečih. Ob tem se med drugim dotakneta tudi relativizma, športnih poškodb, poguma in brexita.
STATE OF THE UNION (I.) / Velika Britanija / 2019
Scenarij: Nick Hornby
Režija: Stephen Frears
V glavnih vlogah: Rosamund Pike, Chris O'Dowd
Avstralija je domovina, druga ali prva, tudi številnim Slovencem in njihovim potomcem. 30 000 jih živi tam in še vedno se imajo vsaj nekoliko za Slovence. Obiskali smo jih v Sidneyju in Melbournu, kjer jih živi največ. Pripovedovali so nam svoje zgodbe, kako so šli s trebuhom za kruhom v deželo, o kateri niso vedeli skoraj ničesar. Po dolgi poti čez razburkano morje in nenavadne dežele so se razveselili novega življenja, a začetek ni bil vedno lahek. Na Slovenijo gledajo z nostalgijo, a obenem pravijo, da so izbrali najboljšo državo na svetu, ki za svoje ljudi skrbi kot nobena druga. Pogosto rečejo, da se v Avstraliji cedita med in mleko in še danes je za mnoge prišleke od blizu in daleč obljubljena dežela. Tudi za mnoge mlade Slovence, bodisi digitalne nomade, tiste, ki jih je v Avstralijo pripeljala ljubezen, ali pustolovske duše.
V številnih evropskih državah se ukvarjajo s političnimi pretresi in premiki, ki puščajo sled tudi v evropski politični krajini. Zapleti in protesti proti amnestiji sodno preganjanih katalonskih politikov spremljajo sestavljanje španske vlade, britanski premier Rishi Sunak je spremenil sestavo svoje vlade in zamenjal nekaj najbolj vidnih ministrov, na Nizozemskem se po razpadu vladne koalicije pod vodstvo Marka Rutteja odpravljajo na predčasne volitve. Nova slovaška vlada, ki jo vodi Robert Fico, je pred dnevi ustavila obsežno pošiljko orožja Ukrajini. Spremembe v posameznih prestolnicah pa spreminjajo tudi evropsko politiko. Več o tem v Globusu.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Pričevanje zadnjih grofic Auersperg, ki sta še živeli na gradu Turjak pri Velikih Laščah, preden so ga leta 1943 zažgali partizani, je v veliko pogledih presežno.
Gre za potomki slovite plemiške rodbine, ki je bila med najpomembnejšimi na slovenskem ozemlju. V tisočletni zgodovini prisotnosti na naših tleh so se posebej odlikovali v bojih proti Turkom. Andrej Turjaški je leta
1593 vodil kranjske čete v zmagoviti bitki pri Sisku. Izjemen je njihov prispevek k slovenski kulturi, saj je na gradu nekaj časa bival tudi Primož Trubar, Auerspergi pa so gmotno podpirali
izide njegovih knjig. Med drugim so financirali tudi Dalmatinovo biblijo. Turjaški so imeli številne posesti na Slovenskem, zasedali pa so tudi najvišje položaje v Habsburški monarhiji. Njihov matični grad
je bil vse do leta 1943 grad Turjak pri Velikih Laščah.
Grofica Enrica Auersperg in Malorgio je bila rojena v Ljubljani leta 1936, njena sestra grofica Gisella Beatrice Auersperg in Tufano pa na gradu Turjak leta 1939.
Leta 1943, pred partizanskim napadom, so grofje Turjaški po 900 letih grad na hitro zapustili in se umaknili s slovenskega ozemlja.
Turjak so partizani ob napadu na vaške straže septembra 1943 v veliki meri požgali in pobili večino od skoraj 700 zajetih vaških stražarjev. Po vojni je grad Turjak propadal.
Zadnji potomki Turjaških, ki sta še živeli na gradu, grofici Enrica Auersperg in Gisella Beatrice Auersperg, sedaj živita v Červinjanu v Furlaniji.
V pričevanju spoznamo drobce iz življenja v Sloveniji. Starejša sestra, grofica Enrica, se še spomni časa, ko so živeli na gradu Turjak, kjer je bilo, kot pravi, za otroka dolgočasno.
Po umiku v Italijo se je zanju življenje povsem spremenilo, spomini na bogato preteklost na Slovenskem so šli nekoliko v pozabo. Najbolj je trpel oče, zadnji turjaški grof,
ki se je počutil Slovenca, a ga je povojna oblast razlastila. Grofici zelo odkrito in sproščeno spregovorita o vzgoji in načinu življenja, o svojih zakoncih in otrocih. Pred gledalcem
se odpre svet življenja današnjega plemstva, ki je bilo nekdaj tako močno povezano s Slovenijo, a ga je povojni režim pregnal.
V pričevanju spoznamo tudi poti in stranpoti denacionalizacije. Ko so jima vrnili nekatere posesti, se je na njun račun marsikdo v Sloveniji okoristil. Negativno presenečenje
zanju je bil lanski obisk pri ministrici za kulturo Asti Vrečko, o čemer bo govor tudi v pričevanju. Pričevanje je bilo posneto v graščini Bresciani-Attems-Auersperg v Červinjanu.
Grofici sta izjemoma za naše gledalce odprli tudi vrata v zasebne prostore graščine in razkazali zanimiv grajski vrt. Vsekakor gre za pričevanje, ki bo pustilo močan pečat v slovenskem prostoru.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Vrata za obiskovalce je danes na Gospodarskem razstavišču odprl Slovenski knjižni sejem. Do nedelje se bo zvrstilo več kot 260 prireditev, država gostja je Srbija, mesto v gosteh pa Šoštanj, saj sejem posvečajo tudi pesniku Karlu Destovniku - Kajuhu. Vse do petka v knjižnicah po vsej Sloveniji praznujejo tudi teden splošnih knjižnic, zato pripravljajo raznolik in pester program. V Mestnem muzeju Ljubljana smo si ogledali premiero predstave Eno samo telo ni dovolj v režiji Agostine D’Alessandro, v kateri plesalci iz različnih držav s premislekom o telesu iščejo odgovor na vprašanje, kaj vse nas definira, v Galeriji mesta Ptuj pa razstavo Arheologija dnevnika umetnikov Emiliana Perina in Luce Veleja.