Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Predstavili bomo osrednji razstavni projekt Astrotop_X, ki je del uradnega programa GO! 2025 Evropske prestolnice kulture Nova Gorica in v eksperimentalni raziskavi prepleta astronomijo, umetnost, ekologijo, nove medije in botaniko. Bili smo na sinočnjem odprtju razstave Legat Milana Mladenovića, nekdanjega pevca in kitarista zasedbe Ekatarina Velika v Narodni knjižnici Srbije v Beogradu. Seznanili pa vas pa bomo tudi z igro angleškega dramatika Michaela Frayna Hrup za odrom, ki so jo v režiji Ivane Djilas nocoj premierno predstavili v SNG Drama.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Rija in Krokodil gresta taborit. V gorah je prijetno bivati v šotoru – dokler se ne stemni. Lunina svetloba riše sence, ki so na šotorskem platnu videti kot čarovnice in pošasti. Rija pošlje Krokodila ven, da bi jih prepodil. A Krokodilova svetilka nariše še več strašljivih podob. Rija se opogumi in gre pomagat Krokodilu. Tako spozna, da sence rišejo samo veje in Krokodil. Rija in Krokodil se veselo zabavata, ko s svetilko uprizorita predstavo senčnih lutk.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.
Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Klasika, ki jo radi kuhajo povsod po svetu, bo tokrat dobila nove razsežnosti. Obarvana bo s sipinim črnilom, okusna bo zaradi lignjev in hobotnice, obogatili jo bomo s kompresiranim paradižnikom na krožniku pa ne bo niti ene rakove palčke. To bo rižota na kubik!
Boro pripelje v čevapčinico živega pujska. Stanetu namigne, da bo nič hudega sluteča žival pomagala Miletu skozi poseben obred odraščanja. Mile ga bo moral lastnoročno predelati v čevapčiče in s tem dokazati, da je pravi moški. Stvar se zakomplicira, ko Anja za hišo najde prašička. Ker ji je simpatičen, ga odpelje v stanovanje, da bi se z njim poigrala. Tam pa ga vidi Irma, ki začne izvajati najstrožje ukrepe za boj proti prašičji gripi.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Kulturni in umetniški program Televizije Slovenija bo stoto obletnico rojstva Karla Destovnika Kajuha počastil z igrano-dokumentarnim filmom Samo en cvet avtorja Zvezdana Martića.
Trinajstega decembra bo minilo sto let od rojstva Karla Destovnika - Kajuha (1922–1944), pesnika, človekoljuba, partizana in narodnega heroja. Ob tej priložnosti je nastal igrano-dokumentarni film Samo en cvet avtorja Zvezdana Martića, ki v filmu sporoča, da so Kajuhove pesmi ljubezni in upora še vedno žive in pomembne tudi sto let po njegovem rojstvu.
Avtor filma Zvezdan Martić je pred premiero filma na TV SLO 1 povedal: »Gre za moj daleč najbolj čustven dokumentarni film. Pa ne samo zaradi Kajuhove tragične življenjske usode. Ob vsaki pesmi in vsakem človeku, ki je govoril o njem ali recitiral njegove pesmi, je imel kdo izmed nas solzo v očesu. Najbolj pa sem zadovoljen, da sem pridobil zaupanje hčerk Brine in Silve. Tako blizu Kajuhu nismo bili še nikoli.«
V filmu Samo en cvet je predstavljen nastanek Kajuhove pesniške zbirke Pesmi, edine, ki je izšla za njegovega kratkega življenja. Medtem ko je bil v partizanih vodja kulturniške skupine XIV. divizije, je v nemogočih razmerah sredi notranjskih gozdov nastala zbirka, ki jo je Kajuh narekoval po spominu. V filmu se prepletata dve rdeči niti; Kajuhova partizanska zgodba in zgodba o skupini mladih na pohodu po poteh XIV. divizije. Vizualno gre za menjavo črno-belih fotografij Kajuha in XIV. divizije ter barvnih posnetkov današnje pokrajine ob poti XIV. divizije, po kateri hodi skupina mladih, podobna kulturniški skupini divizije. Podobe znanih krajev se tako prelivajo iz črno-belih v barvne. Kajuhove sanje o lepši prihodnosti, ki vejejo iz številnih njegovih pesmi, se materializirajo ob pomoči mladih na pohodu.
Poseben čar dajejo filmu pričevanja zadnjega še živega borca XIV. divizije. Kajuhovo življenje sta zaznamovali dve ženski, velika ljubezen iz obdobja ilegale v Ljubljani Silva in članica kulturniške skupine, soborka Brina. V filmu nastopita hčerki obeh in delita z nami spomine svojih mam na Kajuha.
Ker so v njegovem rojstnem kraju Šoštanju leto 2022 posvetili spominu na Kajuha, se v filmu pojavijo številni njegovi sokrajani, ki so vse leto vsako soboto pred Kajuhovim spomenikom recitirali njegove pesmi.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
Že od poletja približno 160 servisov, povezanih v Slovensko društvo avtostroke, bojkotira zavarovalnico Generali in zanjo ne opravljajo popravil. Razlog za to so po njihovem mnenju prenizke urne postavke Generalija in drugih zavarovalnic. Serviserji pravijo, da z delom za zavarovalnice ustvarjajo izgubo, proti njim so vložili tudi več tožb, s katerimi si poskušajo zagotoviti razliko med priznanimi in dejanskimi stroški. Zavarovalnice seveda očitke zavračajo, nekaterim servisom pa celo očitajo, da so njihove cene precej višje od tistih, ki jih zaračunajo fizičnim osebam. Kaj pa spor med serviserji in zavarovalnicami pomeni za potrošnike?
Ob trideseti obletnici samostojne države so v Uredništvu izobraževalnih oddaj pripravili oddajo Slovenski likovni simboli, v njej pa so si kot izhodišče postavili vprašanje o specifičnem izrazu, vsebini in slogu slovenske likovne umetnosti v zgodovini in danes. S to temo so se ukvarjali številni strokovnjaki in umetniki zlasti na prelomu iz 19. v 20. stoletje, ko se je vzpostavljala nacionalna umetnost v ustvarjalnem, organizacijskem in študijskem smislu, danes pa nekateri menijo, da ta vprašanja niso več aktualna. Pri nastajanju oddaje so sodelovale številne institucije in odlični strokovnjaki s področij kulture in likovne umetnosti ter zanimivi sodobni ustvarjalci raznolikih umetnostnih področij.
Tema oddaje je poklic igralca. Gostji v studiu sta tržaški igralki Lara Komar in Patrizia Jurinčič Finžgar. Voditelja Romea Grebenška in sodelujoče dijake zanimajo različni vidiki igralskega poklica povezani z odrskim, televizijskim in filmskih nastopanjem, in sicer kako Patrizia in Lara premagujeta tremo, kako se spopadata z novimi izzivi, kako doživljata materinstvo tudi v povezavi z zahtevami nastopanja. Uredništvo oddaje sestavljajo Poljanka Doljak, Nataša Ferletič, Antje Gruden in Jan Leopoli, ki podpisuje tudi režijo.
Ariane pod vplivom seruma resnice zagleda Karla in ga skesano prosi odpuščanja. Toda še preden lahko Christoph in Tim iz nje izvlečeta kaj več, ju zmoti Selina. Ariane po analizi krvi posumi, da ji je Christoph nekaj podtaknil, Tim pa se zaradi vpletenosti v to dejanje spre s Franzi.
Rosalie moleduje Amelie, da bi pekla torte zanjo, a ta zaradi dela v kobilarni nima časa za to. Amelie na koncu vseeno privoli, da ji bo pokazala, kar zna – in na presenečenje vseh se izkaže, da Rosalie ni povsem nenadarjena za peko.
Lucy želi pomagati Joellu, da premaga pisateljsko blokado, zato ga povabi na košarko. Toda Joell pade in si poškoduje zapestje. Dr. Niederbühl mu zabiča, da zaradi poškodbe ne sme tipkati, kar Joellu zelo ustreza.
STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Eksoplaneti so planeti zunaj našega Osončja. Težko jih zaznamo, ker so majhni in krožijo tik ob svetlih zvezdah. Prvega so odkrili leta 1992, od takrat pa so jih našli že več kot 5600. Kako zapleteno je iskanje eksoplanetov?
Danes še ne vemo, ali imajo vse zvezde svoj planetarni sistem. Znanstveniki ocenjujejo, da bi lahko skoraj 90 % vseh zvezd imelo vsaj en planet.
Do zdaj najzmogljivejši vesoljski teleskop Jamesa Webba preverja eksoplanete, na katerih bi bilo mogoče življenje. Kako to počne? Kakšne so možnosti, da na katerem izmed njih obstaja življenje?
Bernarda Žarn je v Dnevno sobo povabila Vido Žabot Coppo, neustrašno raziskovalko življenja, klinično psihologinjo in filozofinjo z bogatimi psihoterapevtskimi izkušnjami, ki jo pogosto opisujejo kot - sinonim za modrost, ljubezen in svetlobo. Iskali bosta odgovore na vprašanja: kako najti poti do radostnega, lahkotnega, sproščenega bivanja, do notranjega miru ter kako premagovati strahove in tesnobo.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Ravnatelji sami iščejo kadre tudi na zavodu za zaposlovanje, za učitelja tehnike na primer najamejo inženirja lesarstva. Na razpise se ne javlja nihče, matematiko in slovenščino poučujejo študenti, za pomoč prosijo upokojene učitelje. Gre šolstvo po poteh razkroja javnega zdravstva?
Dokumentarni film Čebelice in rožice raziskuje področje spolne vzgoje v Sloveniji. Različni strokovnjaki nas seznanijo z definicijo spolnosti in nam predstavijo zgodovino spolne vzgoje na našem območju. Ob tem pojasnijo najnujnejše težave in predloge za izboljšanje stanje. Film bogatijo animacije, glasba, primeri dobre prakse in mnenja dijakov in študentov o pomenu kakovostne spolne vzgoje. Film pa odgovori tudi na ključno vprašanje, zakaj je spolna vzgoja nujna.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V galeriji Equrna smo si ogledali izbor slik in del Franca Mesariča na papirju iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota, na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije pa razstavo tog evropskih sodišč. V Umetnostni galeriji Maribor smo bili na razstavi črno-belih fotografij Matjaža Wenzla Men Face Down (Moški z obrazom navzdol), v DLUL pa razstavo Taktilije Mojce Smerdu, Paole Korošec, Dani Žbontar in Polone Demšar.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Bili smo na 43. Dnevih nemega filma v Pordenonu v Italiji, na festivalu filmskih arhivov z vsega sveta, ki se ukvarjajo z ohranjanjem, restavriranjem in prikazovanjem filmske dediščine iz časa pred prihodom zvoka. Pogovarjali smo se s Craigom Barronom, mojstrom posebnih učinkov, ki je bil za film Nenavaden primer Benjamina Buttona, režiserja Davida Fincherja, nagrajen z oskarjem. O zgodovini punka pa smo poklepetali z Julianom Templom, britanskim veteranom rockovskega dokumentarizma.
Balet Navihanka je najstarejši ohranjeni balet, ki ga vse od leta 1789, ko so ga prvič izvedli v Bordeauxu, plešejo po vsem svetu. V času francoske revolucije je bil ta balet nekaj posebnega zaradi vsebine, ki je prekinila s tradicijo mitoloških baletov in se lotila zgodbe navadnih ljudi. Eden najznačilnejših in najduhovitejših plesov iz baleta je ples s coklami vdove Simone, ki jo v baletu pleše moški plesalec.
V našem studiu ga je na Heroldovo glasbo v priredbi Lanchberyja po koreografiji F. Ashtona zaplesal Vojko Vidmar z baletnimi plesalkami ljubljanskega SNG baleta in ljubljanske Srednje baletne šole. Urednica Danica Dolinar.
Luka Žužić je večkratni prejemnik nagrad Status in Porin, diplomirani pozavnist in pianist ter eden najbolj iskanih aranžerjev na področju jazz glasbe na Hrvaškem. V Jazz orkestru HRT-a deluje od svojega devetnajstega leta. Tokrat se je z matičnim orkestrom predstavil v vlogi dirigenta, pozavnista in skladatelja.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.