Istra z okolico je prava zakladnica, o čemer pričajo tudi tamkajšnji prebivalci in kultura. Njeno bogastvo se razkriva v izjemni umetniški, arhitekturni, zgodovinski, književni in kulinarični dediščini. Oddaja Istra z okolico je z gosti v studiu in reportažami pravi kalejdoskop, ki v gledalcih prebudi radovednost, da si zaželijo to pokrajino bolje spoznati, hkrati pa jih spodbuja k odkrivanju naravnih lepot in človekovih stvaritev, o katerih pričajo tisti, ki v obmejnih krajih živijo ali jih imajo preprosto radi.

V trenutno prevladujočem trendu gradnje, kjer večina objektov teži k sodobnim oblikam, minimalizmu in enostavnim linijam, je že kar težko najti kaj izstopajočega. A to ne pomeni, da objektov, ki pobožajo z oblinami, igrivostjo in toplino, ni. Na Polzeli smo naleteli na rustikalno podeželsko hišo, na trenutke kot iz zgodbe o Rdeči kapici. Le da je v njej namesto babice svoj začasni dom našla družina košarkarja Žige Dimca.
Sledi stanovanje z modrimi poudarki in z modrim načrtovanjem – predvsem opreme. Ravno s slednjim je bil dosežen učinek odprtosti, saj stanovanje na prvi pogled daje vtis, da je večje kot v resnici. Lahko rečemo, da so dosegli sijajen in stilsko dovršen izplen na manj kot 50ih kvadratnih metrih.
Dočakali smo prvi vrt v letošnjem letu in posvetili smo ga vrtnici. Vrtnice so med najstarejšimi in še vedno najbolj priljubljenimi rožami. Presenetljivo pa je, da je pravih vrtničnih vrtov pri nas razmeroma malo. V rozariju imajo vrtnice namreč glavno vlogo, preostale okrasne rastline so le spremljevalke. Enega takih rožnikov smo našli na slovenski obali.

Vesolje med nami je mladinska drama o odraščanju, postavljena v mestece Kostanjevica na Krki. Zgodba govori o 14-letnemu Kanadčanu Tobiju, ki z mamo Kristino za poletne počitnice pripotuje na obisk v Slovenijo, k babici Gizeli. Kristine že več let ni bilo v domače kraje, sedaj pa je prišla nenadoma in z veliko novico o razstavi, ki naj bi jo pripravila v lokalni galeriji. Tobi ni navdušen nad idejo, da bo počitnice preživel v tuji deželi, brez prijateljev in očeta. Slaba volja se stopnjuje, ko se prvič sreča z rasnimi predsodki lokalnih otrok. Edino svetlo točko mu predstavlja Tjaša, ki ga s svojo pustolovsko naravo zelo privlači. Njuno druženje ga pripelje do nenavadnega srečanja z oslepelim astronomom Hermanom, ki je prav tako kot Tobi “vaški izobčenec”. Herman odpre Tobiju vrata pozabljenega observatorija, kjer mu s pomočjo svojega bogatega znanja o astronomiji podeli življenjske nauke, ki izvirajo v vesolju in se nanašajo na življenje na Zemlji. Zvezdni observatorij pa postane Tobiju tudi zatočišče, kamor beži ob novem spoznanju, da imata starša v zakonu težave in da je bila predhodno planirana Kristinina razstava pravzaprav izgovor za pobeg iz Kanade. V spletu intenzivnih čustev in dinamičnih dogodkov se morata tako Tobi, kot Kristina soočiti s perečimi odnosi, potlačenimi strahovi ter lokalno družbo, ki nanju gleda, kot da sta z drugega planeta.

Plavanje je bilo v Ljubljani vselej izjemno priljubljeno, že v letih po drugi svetovni vojni, ko se je na tisoče kopalcev gnetlo v Ljubljanici.

Znameniti Plavalni klub Ljubljana je domoval na bližnji Koleziji, kjer so bili poleg plavalcev bazirani tudi vaterpolisti in skakalci v vodo. Ko so člani PKL v letih 1964 in 1965 postali prvi državni prvaki iz celinskega dela nekdanje Jugoslavije, so z uspehom opogumili tudi plavalce iz Beograda, Zagreba in ostalih republiških prestolnic, Ljubljana pa je postala plavalni center s šampioni kot so Dani Vrhovšek, Zlata Trtnik, Urban Dermastia in drugi.
V zlatih šestdesetih letih so vaterpolisti pod vodstvom trenerja Aca Kostiova nastopali med vaterpolistično elito, brez konkurence v Jugoslaviji pa so bili PKLjevi skakalci v vodo, ki jih je vodil najtrofejneši predstavnik generacije Janez Obšteter. Klubske uspehe je zaznamoval vsakoletni rekordni vpis novih plavalcev in nemogoče je prešteti koliko Ljubljančanov se je plavanja priučilo ravno v znameniti šoli Mihe Potočnika na Koleziji. Za razliko od mnogih drugih športnih organizacij je imel PKL v lasti tudi objekt - Kopališče Kolezija je v sedmih desetletjih klubskega obstoja trikrat zamenjalo svojo podobo. Od lesenega kopališča iz 19. stoletja, preko asfaltne lupine do klavrne podobe ob koncu stoletja, ko je območje skorajda propadlo - vse to je spremljalo klubske delavce do zdajšnje prenovljene podobe tega kultnega zbirališča ljubiteljev vodnih športov.
V obdobju osamosvojitve so imeli v klubu izrazito močno generacijo, tako so na olimpijskih igrah v Barceloni nastopili trije izmed petih klubskih olimpionikov - največje uspehe so dosegali ravno Jure Bučar in brata Majcen, preden se je med udeležence zadnjih iger v Riu uvrstil Anže Tavčar in naznanil novo ero uspehov PKLjevih plavalcev.
70 let obstoja ni malo in vsaka obletnica je svojevrstna prelomnica. Prispevek Plavalnega kluba Ljubljana slovenskemu športnemu prostoru pa je nemerljiv. Klub je večkrat preživljal krize, vzpone in padce, ni mu uspelo obdržati vaterpola in sekcije za skoke v vodo, a skrbijo za množičnost preko plavalnih tečajev za otroke in odrasle ter kljub vedno težjim pogojem za delo in trening še naprej uspešno razvijajo plavanje. Ljubljana ima zahvaljujoč klubu dolgo in bogato tradicijo vodnih športov, s številnimi aktivnimi plavalci, vaterpolisti in skakalci v vodo, ki so imeli ob sebi mnogo ljubiteljev vodnih športov. In ta tradicija živi že desetletja...

ZASTIRANJE GREDE
Andreja Preložnik ima ob ekološki kmetiji tudi nekaj gredic okoli hiše. Čez poletje jih zastira z domačo slamo, koreninske vratove rastlin pa pusti nezakrite. Še ene od prednosti zastiranja je tudi manj plevela na gredi.

ODSTIRANJE IN OBOD IZ KAMNOV
Zgodi pa se, da je kdaj dežja preveč. Prst je preveč namočena, kar bi lahko škodilo tudi paprikam. Andreja s kamenčki pokaže zanimiv način, da se zemlja pod zastirko čimprej posuši.

PODKVASTA GREDA PO PRENOVI
Podkvaste grede ob sejmišču v Gornji Radgoni so permakulturne in biodinamične. Lani novembra so na 3 grede nasuli kompost in posadili prezimno zelenjavo. Tokrat Fanči Perdih in Tomislav Gjerkeš sadita zelje, ohrovt in poletne solate.

OMLETA S ČESNOVIMI CVETNIMI POGANJKI
Za okusen, hranljiv obrok je Andreja nabrala nekaj česnovih cvetnih poganjkov. Vmešala jih je v razžvrkljana jajca, začinila, preden jih postreže, pa skoči še na visoko gredo po drobnjak.

navrtu@rtvslo.si

Tempo, oddaja o parašportu, vsak mesec prinaša afirmativne življenjske/športne zgodbe o parašportnikih. S kamero spremljamo domača in mednarodna tekmovanja, v katerih se za najvišja mesta merijo tudi Slovenci. V prispevkih tudi o pomenu športa za invalide. Prav šport je tisti most socializacije, ki (mladim) invalidom izboljšuje kakovost življenja.

Tokrat smo v Avtomobilnosti vozili novo generacijo škode superb, ki lahko večji del poti opravi z zgolj dvema motornima valjema. Po zaslugi malega elektromotor-čka, dodanega klasičnemu bencinskemu motorju. Preizkusili smo tudi hibridno toyoto, ki lahko vse dnevne vožnje opravi kar v celoti, izključno na elektriko. Ampak, ko potrebujemo družinski avto za vse možne potrebe, je dizel še vedno najboljša izbira. To je dokazal najnovejši renault kangoo.

*****

*****

Čeprav tako drugačni, so nam kiti in delfini po kognitivnih sposobnostih in družinskih vezeh, ki jih ustvarjajo, v resnici precej blizu. Nagrajena dokumentarna oddaja se osredotoča na prikaz družine, čustev, jezika, družbene organizacije, inteligence pri kitih in delfinih in njihovo interakcijo s človekom.

OCEAN SOULS / Velika Britanija / 2020 / Režija: Philip Hamilton

Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.

Komedija. Blanco, karizmatični šef družinskega podjetja, pravzaprav družinske tovarne, se znajde pod pritiskom zaradi nagrade za poslovno odličnost, ki jo je razpisala lokalna skupnost. Blanco noče niti pomisliti, da ne bi uspel. Vse mora biti dovršeno in popolno. Toda glazuro popolnega podjetja kazijo odpuščeni delavec, ki protestira pred tovarno, žalostni, razmišljujoči nadzornik in prelepa, ambiciozna pripravnica …
Če hoče Blanco prevzeti nagrado, se mora torej potruditi, čeprav to pomeni vmešavanje v življenja svojih zaposlenih in prestopanje mej vsega spodobnega …

THE GOOD BOSS / EL BUEN PATRÓN / ŠPANIJA / 2021
Režija: Fernando León de Aranoa / Scenarij: Fernando León de Aranoa / Igrajo: Javier Bardem, Manolo Solo, Almudena Amor, Óscar de la Fuente, Sonia Almarcha, Fernando Albizu, Tarik Rmili, Rafa Castejón, Celso Bugallo, Francesc Orella, Martín Páez, Yaël Belicha …