Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

V današnjem poletnem izboru bomo govorili o Mariji Tereziji in njeni zapuščini, dr. Žiberna nas bo opozoril, česa na nočnem nebu v teh avgustovskih dneh ne smemo zamuditi. Pogovarjali se bomo s hčerko Ivana Minattija ter spoznali pogumne mladeniče iz Celja, ki so s hitro akcijo in trezno glavo rešili življenje. Seveda bo čas tudi za glasbo, z vami pa se bodo prebujali Veronika K. Žajdela, Katja Treer, Andrej Geržina in Goran Obradović.

Romska glasba že od nekdaj navdušuje ljudi po vsem svetu. Pa vendar, zakaj je tako privlačna in prepoznavna, da jo lahko ločimo od ostalih zvrsti glasbe? To v Carigradu raziskuje doktorska študentka etnomuzikologije Burzu Yasin, s katero smo se pogovarjali med njenim obiskom v Ljubljani. Pozanimali smo se, kakšne so ugotovitve izvajalcev v okviru projekta Naprej: opolnomočenje Rominj in romskih skupnosti za vprašanja enakosti spolov. Glasba je področje, za katero so Romi in Rominje še posebej nadarjeni. To velja tudi za Španijo oziroma Katalonijo, kjer si prizadevajo za to, da bi njihova glasba, ki se imenuje katalonska rumba, postala del Unescove kulturne dediščine.

Jože Horvat Didi je bil prvi in edini romski nogometaš v drugi ligi Jugoslovanske nogometne zveze, v kateri je igral od 60. let prejšnjega stoletja. V domačih krajih je bil zelo slaven in je izboljšal svoj družbeni položaj, vendar so ga zaradi romskega rodu kljub temu gledali drugače. Didi je poleg slovenskega nogometnega kluba Mura iz Murske Sobote igral še v avstrijski ligi. Ko je nehal igrati, se je izšolal se za trenerja, vendar ni mogel dobiti službe v nobenem nogometnem klubu. Razočaran se je umaknil iz sveta nogometa.

Didi je doživel nogometni preporod prek vnuka Krisa (osemletnika), nadarjenega mladega nogometaša. Želi mu le najboljše ter ga spodbuja k zbrani in vztrajni vadbi. Kljub dvomom in pomislekom nekaterih sokrajanov hoče Krisa vpisati v klub z močnejšo tradicijo in boljšimi razmerami, kakršne v Sloveniji ponujata nogometna kluba Maribor in Olimpija. Daleč najboljši pa bi bil po Didijevem mnenju nogometni klub Bayern iz Münchna.

Kdor potuje, širi svoja obzorja. Spoznava druge kulture pa tudi druge živalske vrste. V tokratni oddaji se spominjamo zgodb popotnikov, Brigite in Tomaža ter Oli Walkerja, ki je trenutno na poti okoli sveta s svojo psičko Carlitas. Svetujemo, na kaj pomisliti, če se na pot odpravljamo z mačko. Obiskali pa smo tudi slikovite soline Nin na Hrvaškem. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si

V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu.
navrtu@rtvslo.si

Duhovnik, pisatelj, doktor literarnih ved in redovnik kapucinov Karel Gržan se ob duhovniškem delu ukvarja tudi s problematiko hrematizma.

Karel Gržan se je rodil leta 1958 v Celju, po končani srednji šoli je vstopil v red bratov kapucinov. Končal je Teološko fakulteto. Leta 2003 pa je na FF v Ljubljani opravil doktorat s področja literarnih ved. Leta 1997 je ustanovil Don Pierinovo komuno, prvo in edino tovrstno dekliško skupnost v Sloveniji za zdravljenje odvisnosti. Zanimajo ga različna področja, med drugim tudi zgodovina. Protagonist dokumentarnega portreta z naslovom Vstanimo v suženjstvo zakleti je bil izbran z razlogom: edini v Sloveniji se ukvarja s hrematizmom, to je konceptom, znanim že iz antike, ki iz etičnih razlogov obsoja kopičenje bogastva in bogatenje posameznikov. Gržanova razlaga je tako izvirna in samosvoja, da je zamikala tudi filmske ustvarjalce. Pater Karel Gržan je avtor tridesetih literarnih, strokovnih in poučnih knjig. Portret je nastal ob njegovi 63-letnici in 27-letnici literarnega delovanja. Zakaj je na svetu toliko revnih? Zakaj ima osem najbogatejših ljudi na svetu toliko bogastva kot polovica vsega prebivalstva na Zemlji? Kdo, kako in zakaj nas manipulira in nas s pomočjo medijev, znanj in tehnologije drži v stanju, v katerem to sprejemamo kot samoumevno? V nasprotju z večino, ki je po svetu resneje angažirana na tem področju, Karel Gržan poleg analize ponuja tudi možne rešitve za izhod iz te situacije.
Dokumentarni portret je nastal v produkciji producenta Casablanca za RTV Slovenija, scenarista sta bila Peter Povh in Zdenko Kodrič, režiser pa Boris Jurjaševič.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Tradicionalni gala koncert, ki predstavlja bogato dediščino slovenske zabavnoglasbene zakladnice v izvedbi velikega revijskega orkestra, bo tokrat posvečen popevkam Ditke Haberl, Alenke Pinterič in Marjetke Nece Falk, glasbenim uspehom treh izjemnih pevk generacije, ki je zaznamovala zgodovino festivala Slovenska popevka in ki jo med drugim povezuje rojstno mesto – Maribor.
Ob spremljavi Simfoničnega orkestra, Big Banda in Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija ter s številnimi pevskimi solisti pod glasbenim vodstvom dirigenta Patrika Grebla bodo v novih pevskih izvedbah zazvenele nekatere izmed največjih uspešnic, ki so jim Ditka, Alenka in Neca posodile glas: Nad mestom se dani, Samo nasmeh je bolj grenak, Mlade oči, Vila z rimskega zidu, Kot nekdo, ki imel me bo rad, Sto majhnih nežnosti, Štajerska lady, Mini maksi, Krašovc, Ta vražji telefon, Dobro jutro, dober dan, Na krilih hrepenenja, Vsi ljudje hitijo in druge.
Obeta se nam še en izjemen glasbeni začetek poletja, na katerem do zadnjega ne bomo vedeli, komu pripada čast odpeti tradicionalni zaključni glasbeni dodatek Poletno noč, legendarno popevko Elze Budau in Mojmirja Sepeta, ki je nastala natanko pred 60 leti!
Poletna noč 2024 je otvoritvena prireditev 72. Ljubljana Festivala.

SIMFONIČNI ORKESTER IN BIG BAND RTV SLOVENIJA
MLADINSKI ZBOR RTV SLOVENIJA
PATRIK GREBLO, glasbeni vodja in dirigent
Solisti: NINA STRNAD, NUŠKA DRAŠČEK, NUŠA DERENDA, EVA HREN, LARA JANKOVIČ, ANIKA HORVAT, LARA BARUCA, SAŠA LEŠNJEK, ZALA SMOLNIKAR ZÁLI, ANDRAŽ HRIBAR, OTO PESTNER
Voditelj večera: MARIO GALUNIČ

Sezona počitnic je pred vrati, tako smo se posvetili počitniškim vozilom, najprej avtodomom. Poklepetali smo s servisnim svetovalcem o tem, katere okvare pogosto povzročijo avtodomarji začetniki. Sklopke namreč še zdaleč niso edina težava.

Na primeru dacie jogger, opremljene s posteljo in šotorom, smo preverili, kje v Sloveniji smemo prespati v avtu izven kampa oziroma kje smemo kampirati.

Postelje pa smo lahko deležni tudi v priljubljenem terencu dacia duster; preizkusili smo predstavnika nove generacije, ki ga uporabljajo tudi gorski reševalci.

Zgodbe iz kostanjevih gozdov so postavljene v šestdeseta leta 20. stoletja, dogajajo se v gozdnati dolini na meji med Italijo in Jugoslavijo. Po tem, ko mu po nenadni bolezni umre žena, začne skopuškega mizarja Maria preganjati slutnja, da se je njegovo življenje odvrtelo v prazno.
Ko sreča Marto, osamljeno kostanjarko, ki zbira denar, da bi zapustila dolino in našla boljše življenje drugje, Mario ugotovi, da ima morda zadnjo priložnost, da za nekoga naredi nekaj dobrega. Naključno srečanje se razplete v sanjsko pravljico o minevanju in moči domišljije, ki hkrati napove skorajšnje izginotje celotne obmejne skupnosti in njene starodavne kulture.

Režija: Gregor Božič / Igrajo: Massimo De Francovich, Ivana Roščić, Giusi Merli, Tomi Janežič, Anita Kravos, Nataša Keser, Janja Majzelj, Marko Brecelj, Matija Solce, Janez Škof.

Biti blizu, zares blizu, na televiziji, je iluzija. A lahko poskusimo. Priti bližje, čisto blizu, od blizu, včasih preblizu.
V goste prihaja gledališki režiser, ki je bil nekoč kritik, zdaj velja za najbolj produktivnega in najbolj nagrajevanega režiserja v regiji. Igralci ga obožujejo, ker z njim preizkušajo lastne meje, gledalci zato, ker jih vodi v neznano in nepričakovano. Z novo koprodukcijo po motivih izraelskega zgodovinarja Hararija spet dviguje prah med kritiki in v javnosti. Gost pisateljice Vesne Milek je režiser Ivica Buljan.