Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Oddaja Dobro jutro bo z vami tudi v poletnih mesecih! Pripravili smo izbor najbolj zanimivih in odmevnih tem, ki smo jih predstavili gledalcem v pretekli sezoni. Tudi poleti nas lahko spremljate vsak delovnik med 7.00 in 9.00!
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do vrtičkarskih in prehranskih nasvetov.

»Smo nomadska družina,« pravi nekdanji košarkar Jaka Lakovič, ki zadnja leta deluje kot trener. Po koncu bogate športne kariere se je podal v Barcelono, se nato preselil v nemški Ulm, trenutno pa živi in dela na kanarskem otoku Gran Canaria. Na vsaki od teh postaj si je ustvaril svoje gnezdo in vedno so ga na poti poleg žene Elene in treh otrok spremljali tudi najljubši kosi pohištva, luči, slike ... A pravi pristan družine Lakovič bo vedno Ljubljana, tudi zato so si nasproti hiše njegovih staršev postavili svoj »srčni« dom.
Majhno stanovanje v mestu ob Dravi je lastnik s pomočjo očeta in z zgolj 5000 evri vložka pred sedmimi leti prenovil in opremil skladno bivališče, ki se zdaj ponaša s toplino, preprostostjo in neko razgibano, igrivo energijo.
Z leti so lastniki vrta spoznali značilnosti lege, nekatere pomanjkljivosti prvotne zasaditve, pa tudi to, koliko časa lahko namenijo negi vrta. Vrt, ki ga bomo predstavili, je strokovno preureditev doživel več kot deset let po nastanku.

Tokrat bomo spremljali peka Franka iz Maastrichta na Nizozemskem, ki peče kruh z drožmi in se nasploh trudi, da bi bil njegov kruh čim bolj zdrav. Prireja delavnice za otroke, na katerih jih uči peči vlaai, sadno pito, maastrichtsko specialiteto. Videli bomo tudi, kaj na mizo postavi njegova žena.

Leta 1818 je Luka Čeč odkril notranje dele Postojnske jame in kmalu zatem se je v jami začel tudi organiziran turistični razvoj.

Sto let kasneje so jamo prepredli z elektriko in v njej postavili progo, ki je turistom v majhnih vagonih omočila celovit ogled. Do 9.11.2017 je Postojnsko jamo obiskal 38-milijonti obiskovalec, uvrščena je tudi med 30 največjih naravnih čudes sveta.
Zgodba Postojnske jame in njena predstavitev širšemu svetu pa je tesno povezana z enim največjih fotografov Evrope ob prelomu dvajsetega stoletja - Rudolfom Brunerjem Dvořákom, ki ga strokovna zgodovina uvršča med začetnike reportažne fotografije.
Njegovi posnetki Postojnske jame iz leta 1909 so prvi fotografski ciklus katerekoli jame na svetu. Istega leta je Dvořák zabeležil obisk Maksimiljana Evgena, komajda 14-letnega brata bodočega avstrijskega cesarja Karla I. ter njegove matere Marije Jožefe Saške s spremstvom. Fotografiral je tudi obisk cesarske dvojice Franca I. in njegove žene Karla Avguste, ki sta jamo obiskala na poti iz Ljubljane v Postojno. Dvořák je bil tudi uradni fotograf srbskega kralja Petra I Karađorđeviča. Doslej še ne prikazan nabor štiristotih fotografij Postojnske jame je zaklad brez primere. Zbirka je dragocena iz več razlogov: ker gre za prve posnetke podzemske jame na svetu, ker prikazujejo Postojnsko jamo takšno kot je bila pred opustošenjem med drugo svetovno vojno, hkrati nazorno prikazujejo, kako je bila že pred skoraj sto leti opremljena za oglede turistov (razsvetljava, železnica ipd.), predvsem pa fotografije kažejo mnoge danes drugačne motive. Unikatno fotografsko zbirko negativov na steklenih ploščah je leta 2005 odkupil Muzej novejše zgodovine. Dokumentarni film Simfonija globine je nastal po scenariju in v režiji Igorja Vrtačnika.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Vokalno skupino Plamen sestavljajo dekleta, ki so bila rojena in živijo v Kanadi, njihovi predniki pa prihajajo iz Slovenije. Pred več kot 30 leti je prvo generacijo pevk v Torontu zbrala in začela voditi slovenska izseljenka, glasbenica Marija Ahačič Pollak. V Sloveniji je njeno ime dobro znano ljubiteljem narodnozabavne glasbe, saj je v 50. letih 20. stoletja zaslovela kot pevka Ansambla bratov Avsenik. Pod njenim dolgoletnim in vztrajnim vodstvom dekleta v Kanadi ohranjajo ljubezen do slovenskega jezika in glasbe. S koncerti in koncertnimi turnejami pa predstavljajo slovensko glasbo po svetu.

V Poletnem večeru se bomo pogovarjali o veliki ljubezni Slovencev, hribih. Andrej Šifrer, Viki Grošelj, Barbara Vidmajer, Uroš Kuzman in Noah Charney bodo z voditeljico Bernardo Žarn govorili o tem, zakaj imajo radi hribe in zakaj so hribi del slovenske nacionalne podzavesti. Ker pa tudi v hribih ne gre brez glasbe, nas bo z zdaj že ponarodelo Gorsko rožo razveselil Andrej Šifrer, v goste pa pride najbolj nabrita skupina ta hip, Kokosy.

Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.

Dokumentarni film Železne stopinje je poklon trdoživim predstavnikom in vsem pripadnikom težkometalne glasbe.

Ta zvrst glasbe je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja pustila neizbrisen pečat na slovenski glasbeni sceni.
Heavy metal je v Sloveniji v času svojega obstoja ves čas kljuboval nekonstruktivni kritiki in podcenjevanju. Zahvaljujoč neomajni vztrajnosti, neukrotljivi energiji, ob tem pa miroljubni ideologiji in čvrsti hrbtenici, je težkometalni subkulturi uspelo prerasti omejitve političnega sistema, časa in prostora in tako postati del kulturne, pa tudi družbenopolitične zgodovine naroda. Avtorji filma želijo skozi pričanja glavnih tedanjih predstavnikov slovenskega heavy metala ovekovečiti duh tega obdobja slovenske glasbe za prihodnje generacije, hkrati pa tem izjemnim glasbenikom in njihovi publiki dati dolžno priznanje, ki so ga v času svojega glasbenega obstoja le redko dobili.