Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Slikovita in topla pripoved o prijateljstvu, pogumu, zvestobi in razlikah je iskriva in napeta filmska pustolovščina, v kateri se junaki sleherni dan posladkajo z borovničevo pito.

Roza je cvetna vila, ki živi v rožnem grmu v Deželi večnega poletja. Njena naloga je, da s čarobno palčko zjutraj in zvečer odpira in zapira cvetove, na katerih se pasejo čebele. A Roza je osamljena. Želi si prijateljev, vendar je preveč prestrašena, da bi se namenila spoznati svet. Njen edini prijatelj je mišek Karl Gustav, za katerega starši nikakor ne najdejo mišje neveste. Roza iz prijaznosti privoli v poroko z njim. Takrat v njeno življenje prileti pogumna in radovedna Svilčica. Zgovorna metuljčica komaj čaka, da bo spoznala širni svet, k temu pa spodbudi tudi Rozo. Postaneta dobri prijateljici. Ko se Svilčica neke noči ne vrne, se Roza odloči, da jo poišče. Svilčica je morda v nevarnosti, saj se je v gozd naselila Kamnita škratinja, ki gozdne prebivalce s svojim strupenim pogledom spreminja v kamen. Rozo pot vodi daleč od domačega grmička, vse do Mračnih gora, kjer prebiva veliko nevarnih bitij. Roza pri tej pustolovščini premaguje svoje strahove in spoznava kopico novih prijateljev.

Priporočena starost: 5+

Originalni naslov: ROSELIL OG STENTROLDEN
Leto produkcije: 2023
Država: Danska
Žanr: sinhronizirani animirani film
Režija: Karla Nor Holmbäck
Scenarij: Toke Westmark Steensen po knjigi Josefine Ottesen
Glasovi: Asja Kahrimanović Babnik, Gašper Jarni, Gašper Malnar, Iztok Luzar

Az adás tartalma:

- Divatsarok: a szőrmeviselés története;
- a First Lego Challenge League;
- a Hot Club of Lendava zenei együttes;
- klipek: Nanana, Generator, Deva.

Vsebina oddaje:

- Modni kotiček: zgodovina nošenja krzna;
- liga First Lego Challenge;
- glasbena skupina Hot Club of Lendava;
- videospoti: Nanana, Generator, Deva.

Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. V pravnih nasvetih gostimo odvetnike in odvetnice, ki odgovarjajo tudi na vaša vprašanja, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za dobre knjige in zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija. S strokovnjaki razrešujemo vsakdanje življenjske dileme, terenska ekipa pa deli vrtne nasvete. Sreda je tudi športno obarvana, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Vaša sredina družba sta Špela Močnik in David Urankar, jutro z nami je dobro jutro!

Film Električne sanje je film o Mihi Kralju, o spregledanem pionirju elektronske glasbe pri nas.

Konec sedemdesetih je bil čas sprememb. V Slovenijo je najprej z malo ploščo in potem celovečernim prvencem Pankrtov Dolgcajt pljusknil punk ter nova generacija kantavtorjev, ki je glasno in brezkompromisno slavila kulturo »naredi sam.« Vendar se nikjer in v nobenem primeru na tej strani Alp tovrstno razmišljanje ni bolj ustrezno opredmetilo, kot na primeru Mihe Kralja. Pojmovanje naredi sam je razširil. Vse je naredil sam, a tudi po svoje. 25. maja 1973 je pod zaporedno številko 1 novoustanovljene založbe Virgin izšel album Mikea Oldfielda – Tubular Bells. V grobem je napovedal, da po letih glasbenega kolektivizma v ospredje stopajo posamezniki, ki bodo zveneli kot bend ali orkester. Miha Kralj, je – če že ni hodil pred časom – hodil vštric z njim, le da takrat mnogi tega še niso vedeli. V ušesih je namreč še vedno šumela Sava, v kulturnih domovih na sobotnih plesih pa se je na veliko plesalo na velike uspešnice skupine Prah. V obeh predzgodbah se je Kralj kalil in pripravljal teren. S pomočjo (pretihotapljenih) inovacij se je vse bolj osamosvajal in v številne plesne dvorane, vključno z legendarno Emonsko kletjo, vstopal kot »one-man-band«. Dokler se ni odločil za izlet v neznano. Leta 1980 je zasijala Andromeda, vesoljska simfonija, dokument časa in album, ki je bil tako drugačen, da so ga morali izdati v Beogradu. Skoraj istočasno pa so mu zaradi podobnosti z Jean-Michelom Jarreom prilepili etiketo: jugoslovanski Jean-Michel Jarre. Film Električne sanje je film o Mihi Kralju, o spregledanem pionirju tihotapljenja in elektronske glasbe pri nas, ki se – ne glede, da je prodal na deset tisoče plošč – preživlja z igranjem na nedeljskih plesih in veselicah. Nastopil je čas, da njegova zgodba pride med nas, da se gledalcem predstavi izjemen človeški in umetniški karakter in da Miha Kralj ne bo več nekdo, temveč človek z imenom in priimkom pred portretom ali skladbami.

Če je vaša srečna številka 13, potem imate res neverjetno srečo, saj se to soboto začne nova, že 13. sezona oddaje Kaj dogaja? Kdo bo dobival dodatke, kdo razkriva podatke in kdo pije ta kratke? Na terenu smo preverili, kako bi nova pravila o prodaji alkohola vplivala na delo v osnovnih šolah, magister Baltić pa raziskuje besede, ki jih je naplavila nova ameriška trgovinska vojna. V 6. sezoni politične telenovele Palomar se na skrivnem sestanku v Ljubljani srečata Putin in Trump, Robert Petan pa se s skupino L. A. Lukers poslavlja od Dallasa. Naš gost bo glasbenik Marko Hatlak, ki se nam bo seveda pridružil tudi na Mali terasi, kjer bo, kot posebno darilo srbskega predsednika Aleksandra Vučića, zadonela stara dobra I tebe sam sit Ljubljano.

Na Ptuju smo se udeležili javne predstavitve nove kmetijske zakonodaje. Državni zbor RS je sredi lanskega leta potrdil spremembe in dopolnitve Zakona o obveznem zavarovanju v prometu, ki se nanašajo tudi na kmetijska in gozdarska vozila. Obiskali smo avstrijsko rejo kokoši nesnic in preverili, kdaj bomo v Sloveniji ukinili baterijsko rejo. Na kmetiji Miklavžina preverjamo vzroke za plodnostne motneje ter predstavimo mlade slovenske raziskovalce, ki posodabljajo pametne ovratnice za krave. Obiskali smo tudi tradicionalne Sadjarske dneve Posavja.

Kdaj in zakaj so Slovence začeli klicati Janezi? Od kod izvira etnični stereotip, predstava o pridnem in poštenem, a tudi hlapčevskem Janezu? Kdaj so se uveljavili kranjski Janezi, kakšno moč in priljubljenost so dobili v glasbi? In kaj Janezi pravijo o sebi? Svoje misli med drugim razkrivata dramski igralec Janez Škof in Janez Colnar, osmi Janez v družini, v kateri se to ime prvorojenca prenaša iz roda v rod. V objektiv fotoaparata tipično slovenske Janeze lovijo dijaki SŠOF-ja, kulturološki in etimološki razmislek pa prispevata dr. Ksenija Šabec in akad. prof. dr. Marko Snoj. Scenarij Milica Prešeren, režija: Božo Grlj.

Dokumentarna serija Tipično slovensko ponuja vpogled v slovensko tradicijo, kulturo, nacionalno in naravno bogastvo, našo dediščino in tudi v družbo, dogajanje danes, dosežke na različnih področjih, na tisto, na kar smo ali bi morali biti ponosni, po čemer smo prepoznavni, posebni in edinstveni. Serija je doslej že predstavila slovenski kozolec, harmoniko, dvojino, Martina Krpana, kranjsko klobaso, zavist, lipicance, velike uspehe male dežele, nagelj, kurenta in človeško ribico. Pridružuje se jim nova epizoda: Janez. Vse pretekle so na ogled v TV-aplikaciji RTV 365.
Scenaristka in urednica serije, ki nastaja v Uredništvu izobraževalnih oddaj Kulturno-umetniškega programa TV Slovenija, je Milica Prešeren.

Tržaške glasbenice Tatjana Jercog, Lusia Antoni in Beatrice Zonta so vsestranske ustvarjalke in umetnice, ki so pomembno sooblikovale 9. mednarodni festival sodobne glasbe Bienale Koper.
Doktor Štefan Bogdan Barenboim Šalej, je Slovenec, ki že 60 let živi v Braziliji, zanimiv sogovornik, širokih pogledov nam je povedal marsikaj zanimivega o obeh domovinah.
Gostja oddaje je doktorica Klavdija Sedar. V zadnjem obdobju se je ukvarjala s slovensko izseljensko kulturno dediščino. Gre predvsem dediščino iz za evangeličanske-luteranske cerkve sv. Ivana v Betlehemu v Pensilvaniji v Združenih državah Amerike.
Sledi še povabilo na izvedbo treh koncertov, ki jih pripravljajo v Kotorju, Cetinju in Podgorici v čast začetnici sodobnega glasbenega pouka Vidi Matjan.

Kaj imata skupnega zgodovina feminizma in oblikovanje? Bienale oblikovanja nas popelje v svet floriografije in steganografije, kriptiranih cvetličnih sporočil, ob katerih odkrivamo, da je jezik rož pravzaprav jezik žensk. Komodifikacija oziroma popredmetenje žensk v preteklosti pa postane primer za analizo komodificirane družbe, v kateri podoba vse bolj prevladuje nad vsebino.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Kako si olajšati skrb za dom in se iztrgati iz začaranega kroga nenehnega pospravljanja, prelaganja in iskanja stvari? Odgovor na to vprašanje smo iskali s svetovalko za urejen dom Tino Simčič, ki že nekaj let pomaga predvsem ženskam, da svoj dom poenostavijo, se znebijo stvari, ki jih ne potrebujejo več, in vpeljejo rutino, ki pomaga pri vzdrževanju urejenega doma. V oddaji tudi o tem, kako otrokom približati pospravljanje in kako ob vseh obveznostih v službi in družini s poenostavljenim domom najti čas zase.

V srednjeveškem mestecu Vodnjan v hrvaški Istri sta slovenska arhitekta med prenovo vrstne hiše za starimi opleski odkrivala očarljive kamnite zidove in številna zazidana vrata. Z radovednim in skrbnim pristopom sta iz stavbe odvzemala, kar je bilo odvečnega, ohranila glavne poteze in ji podarila dotik večnega. Kraljevski tretma za eno tistih prenov, ob katerih obnemimo.
Kje si ustvariti dom, če te ves čas vleče v naravo in ti je pomemben zdrav način življenja v mirnem okolju? Mlad par si je izbral Bled in polovico hiše z velikim vrtom. Notranjost sta si uredila tako, da skoraj ni dela s pospravljanjem, poseben poudarek pa sta dala tudi dobri regeneraciji.
Mlad fant, ki se je po nekaj letih vrnil iz tujine, je želel v domovini zaživeti samostojno življenje. Cene nepremičnin so medtem dodatno poskočile in edina smiselna rešitev je bila ureditev podstrehe družinske hiše, ki je bila do tedaj bolj ali manj ropotarnica, streha pa je že tako in tako klicala po obnovi. Sprehodili se bomo po tej prenovljeni podstrehi in kakšen korak bo tudi malce bol previden, ker bomo zakorakali tudi po nadvse zanimivem steklenem stropu.

Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.

Majhnih avtomobilov s štirikolesnim pogonom na trgu ni prav veliko. Tokrat smo vozili suzukija, ki že dolga leta navdušuje tudi po cestah slovenskega hribovja, pa ne samo s tem, ker zmore, temveč tudi, ker je hkrati zabaven.
Protiutež malemu suzukiju je veliki toyota land cruiser. Avto, ki pelje po prav vseh cestah sveta. Mi smo ga preizkusili v škotskem narodnem parku; tistemu, ki navdušuje tudi kraljevo družino. Tam namreč takšne robustneže uporabljajo vsakodnevno.
Oddajo zaključi mala Oplova corsa. Pogledali smo v zgodovino corsinega marketinga, obudili smo namreč namišljeno rock skupino CMON.

Connell nima več denarnih težav, saj je dobil štipendijo. S sostanovalcem Niallom potujeta po Evropi in se pridružita Marianne v Italiji, kjer ta s prijateljema iz visoke družbe preživlja poletje v družinski vili. Marianne še vedno hodi s sadističnim Jamiejem, toda zveza z njim postane nevzdržna.

NORMAL PEOPLE / koprodukcija / 2020
Scenarij: Alice Birch, Mark O'Rowe, Sally Rooney
Režija: Lenny Abrahamson, Hettie Macdonald
V glavnih vlogah: Daisy Edgar-Jones, Paul Mescal, Sarah Greene, Desmond Eastwood, Aislin McGuckin, Frank Blake, India Mullen, Eliot Salt

Dokumentarni film o štirih desetletjih mednarodnega festivala Druga godba, ki je v naš prostor pripeljal večkulturnost.

Ibrahim Nouhoum, dolgoletni obiskovalec festivala, je v 80. letih prišel k nam kot študent iz Malija. Spominja se, da v tistem času v Jugoslaviji ni bilo slišati afriške glasbe. Zato je bila Druga godba zanj praznik. Z Ibrahimom se sprehodimo skozi izbrane koncertne posnetke ter spomine ključnih protagonistov mednarodnega festivala Druga godba, ki že štirideset let širi obzorja v našem prostoru ter nas z glasbo različnih zvrsti, izrazov in kultur nagovarja k sprejemanju drugačnosti v vseh pojavnih oblikah. To je festival, ki nas uči uglašenega sobivanja.
Scenarij in režija Maja Pavlin