Ilinka Todorovski, ki je vlogo varuhinje opravljala do 17. januarja letos, v letnem poročilu še ugotavlja, da so poleg covidne nastrojenosti in utrujenosti ter poglabljanje političnega razdora v pričakovanju naslednjih volitev odzive poganjale tudi novice o kadrovskih in programskih spremembah na RTV. Podobno kot leto prej so bili odzivi velikokrat zelo čustveni, tudi sovražni, kar ni prispevalo k resni razpravi o vrednotah javnega medija.

V letu 2021 je bilo po besedah Ilinke Todorovski varuhovo delo še za las zahtevnejše, ne le zaradi razgretih epidemioloških in političnih razmer, ampak tudi vrivanja politike v prostor strokovnih razprav ter poskusov poseganja v uredniško in novinarsko avtonomijo: »O javnem mediju lahko razpravlja vsak, ni pa vsaka razprava kvalificirana, vsebinska, koristna, dobronamerna. Varuh je tisti, ki o tem govori in na to opozarja tudi tiste, ki bi si želeli o programih, novinarjih in mediju razpravljati s pozicije moči.«

Po mnenju nekdanje varuhinje je skrajni čas za spoznanje, da zaupanje občinstva ni samoumevno, da si ga ni mogoče kupiti s poljubnim kopiranjem posameznih rešitev drugih javnih medijev, da se kakovost ne presoja na podlagi osebnih preferenc in da bo RTV Slovenija kot povezovalni družbeni steber obstala le, če bodo izboljšave izpeljane postopno, preudarno in strokovno.

Pritožbe in vloga varuha

Pritožbe občinstva so se nanašale praktično na vse bistvene vrednote javnega medija, in sicer: nepristranskost, preverjanje dejstev, verodostojnost, odgovornost, javnost dela, neodvisnost, pravičnost, razpon tem in obseg mnenj ter sporočanje v zborni slovenščini. Varuhinja je tudi v letu 2021 ugotovila več kršitev, napak in nedoslednosti. Mnenje in priporočilom je posvečeno posebno poglavje letnega poročila (odzivi po vsebini).

Moto varuhinje Ilinke Todorovski je bil, da varuh ne varuje interesov vsakega posameznega gledalca, poslušalca, bralca in uporabnika, temveč vrednote javnega medija. Varuh svojo odgovorno medijsko vlogo dobro opravlja le, če si ne dovoli narekovati in se ne pusti ustrahovati, temveč deluje premočrtno. V zadnjem letnem poročilu ob koncu petletnega mandata Ilinka Todorovski meni, da je ta institut medijske samoregulacije vse prej kot neviden, neslišen, nemočen in nepomemben fikus v nacionalkini dnevni sobi – kot so mu napovedovali. »Pot za nove varuhe v novih mandatih je dobro tlakovana,« je zapisala Ilinka Todorovski.

Številke in trendi

Odzivov je bilo manj kot l. 2020, a še vedno več od dolgotrajnega povprečja. V prvem letu varuhovega delovanja jih je bilo 275, lani 2317. Varuhinja je obravnavala 2017 odzivov; na 300 sporočil, ki so bila nepodpisana, žaljiva, vulgarna ali nerazumljiva, ni odgovorila in jih je zavrgla.
Še vedno je bilo največ odzivov na vsebine TV Slovenija, in sicer 995, kar pa je bistveno manj kot leto prej, ko jih je bilo 1370. Sledita MMC (185, leto prej 176) in Radio Slovenija (133, leto prej 144). Močno se je povečalo število odzivov, ki se statistično vodijo pod RTV Slovenija (700, leto prej 523). Gre za odzive, ki obravnavajo vprašanja, skupna vsem enotam, denimo jezikovno kulturo in oglaševanje, ali pa se nanašajo na storitve, ki nastajajo v sodelovanju med več enotami, na primer dostopnost vsebin za gluhe in naglušne. V tej skupini je bilo sicer posebej veliko mnenjskih odzivov z zatrjevanjem, da je RTV Slovenija pristranska. Zatrjevanja so bila diametralno nasprotna, saj so jo označevali bodisi kot vladno trobilo, predvsem v promociji cepljenja, ali kot podaljšano roko opozicije, petkovih kolesarskih protestov in nasprotnikov cepljenja. Sporočila so imela referendumski naboj: za ali proti RTV Slovenija in za ali proti RTV-prispevku.