Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na varuhov naslov je prispelo 9 pisnih in 1 telefonski odziv na programsko vsebino z naslovom ODLOČITEV: Prireditev ob 30. obletnici odločitve za plebiscit v Poljčah, ki je bila objavljena 7. novembra 2020, ob 18.10 na TV SLO2.
V času koronavirusne epidemije, naraščanja števila obolelih in umrlih za covidom-19 ter različnih ukrepov za zajezitev okužb je tem bolj pomembno, da javni medij o javnem zdravju poroča natančno, preverjeno in tankočutno.
Varuhinja je tudi letos v času, ko se začenja pripravljati programsko produkcijski načrt za naslednje leto, iz odzivov občinstva izluščila nekaj ponavljajočih se vprašanj in napisala 10 priporočil, ki so lahko v oporo ustvarjalcem pri pripravi PPN 2021.
Ko javni medij razkriva nepravilnosti v porabi javnega denarja, mora skrbno preverjati podatke in vire ter zagotoviti tak obseg stališč, da si občinstvo o zadevi samo ustvari mnenje. Vztrajanja pri odgovorih ni mogoče enačiti s pristranskostjo.
Obravnava prejetih odzivov na radijsko oddajo Intervju z mikrobiologinjo je odprla dve osnovni vprašanji: ali je programska vsebina skladna s standardni javnega medija in ali je dovoljeno že objavljeno vsebino odstraniti iz spletnega arhiva?
Preudarnost v poročanju o virusu je ključ odgovornega novinarstva. Novinarjem RTV Slovenija ni treba tekmovati v hitrosti sporočanja in štetju okužb, ampak v preverjanju dejstev. V očeh občinstva štejeta verodostojna informacija in koristen nasvet.
»Javni medij mora dajati prednost argumentom stroke ter dejstvom pred mnenji in občutki laične javnosti«, meni varuhinja Ilinka Todorovski. O dvomih ni dovoljeno poročati posmehljivo, zadržke je treba raziskovati in iskati odgovore v imenu zaskrbljenih.
Odločitev o omejitvi dostopa do nadaljevanke Jezero v spletnem arhivu RTV 4D varuhinja sprejema z grenkim priokusom, saj gre za odločitev, ki posega v ustaljene gledalske navade in ni bila vnaprej napovedana.
Ali novinarji smejo poročati o vsebini, do katere so se javno opredelili? So zmožni vzpostaviti kritično distanco ? Ali s tem rušijo načelo nepristranskosti in verodostojnosti? Kakšna je vloga urednikov? Ali smejo zavrniti objavo članka ali prispevka?
Kaj je dovoljeno v komentarju? Ali v komentatorskem žanru, ki dovoljuje osebni pogled, smemo uporabiti žaljivo besedo? Ali je tudi pri komentarju zapovedana uravnoteženost? Kako se podajajo vsebine o javnem zdravstvu?
Ko sodnik spregovori o napadih nase in neodvisno sodstvo, je treba biti vse plati zvona, javni medij mora o tem poročati vztrajno, poglobljeno, raziskovalno. Enostranskega prikaza z enim akterjem po varuhinjinem mnenju ni mogoče šteti za takšno obravnavo.
Novinarski prispevki pogosto vsebujejo številčne podatke: nanje se novinarji sklicujejo, jih navajajo, z njimi podkrepijo trditve ali jih uporabijo kot povod za pripravo prispevka. Lahko pa postaneo tudi vir nejevolje zaradi napačne uporabe.
Neveljaven email naslov
