"Še enkrat povejte, kako naj ravnam, da zaščitim sebe in svoje! Lačni smo informacij o ukrepih! Povabite strokovnjake, vprašajte jih! Večkrat objavite številko, na katero lahko pokličem, in kaj naj povem, ko gre zares!"

Tako gledalci, poslušalci in bralci RTV-vsebin sporočajo, kaj od RTV Slovenija pričakujejo v času virusa, kako razumejo kakovostno novinarstvo v posebnih razmerah. Preudarna drža v sporočanju novic, če so še tako slabe, je tisto, zaradi česar zaupajo javnemu mediju.

Ko svetuješ, svetuj še enkrat!

Kritik je malo, veliko je prošenj: gluhi in naglušni prosijo za podnaslove in tolmačenje, starejši za pregledne grafike, ki bodo na TV-zaslonu dovolj časa, da jih preberejo in prepišejo, občinstvo z okvaro vida za razločno branje številk in pomembnih informacij.Prav vsi pa želijo slišati čim več nasvetov in sporočil iz prve roke: kaj pravijo zdravniki, strokovnjaki, civilna zaščita, vlada? Ko uredništvo meni, da je izčrpalo nasvete in da vsi vse vedo, ne more zgrešiti, če svetuje še enkrat: kako poskrbeti za higieno rok, kdaj uporabiti razkužilo, kako se prenaša virus, kako zmanjšati nevarnost prenosa, kdaj koristi maska, kakšna je razlika med virusom in prehladom, koga poklicati in kdaj.

Podobe bolezni

Celovita informacija ni le naštevanje okužb, števila umrlih in držav, ki jih je zajela pandemija, ampak tudi natančno podajanje informacij o deležu ozdravljenih in ogroženosti po starostnih skupinah ali izpostavljenosti.

Preudarna informacija je tudi zadržanost v obsegu: ali je občinstvo treba iz minute v minuto bombardirati z istimi sporočili? Še ni virusa, že je virus, še ni ukrepa, je že ukrep, še ne potrebujemo, že potrebujemo ... ?

Premisleka je vredna tudi vizualizacija bolezni: maske, skanfandri, laserski termometri, prazne police in opustele ulice, strašljive rdeče krogle, ki prežijo iz zraka in televizijskega studia. Od tu do preplaha je le korak.

"Pretirane podobe ljudi navdajajo s tesnobo, nelagodjem, kažejo se znaki psihoze. Komu to koristi?" je vprašal izkušeni novinar. "Prizanesite nam. In pomislite, kaj še bo. Življenje gre naprej tudi zunaj epidemije in bolezni," je posvarilo nekaj gledalcev. Zaupanja vreden medij upošteva in se uči tudi iz takšnih mnenj.

Etika: vse je že zapisano

Novinarji javnega medija imajo privilegij, ker imajo vsa vodila o tem, kako poročati o bolezni, natančno zapisana v hišnem kodeksu. Poglejmo, kaj piše v točki 10.2. poklicnih meril in načel novinarske etike RTV Slovenija.

10.2 Odnos do zdravja
Na RTV Slovenija spoštujemo osnovno načelo iz Hipokratove prisege: Ne stori ničesar, kar bi škodovalo zdravju bolnika. Zato pri poročanju o tej problematiki spoštujemo naslednja poklicna načela:

1. Z informacijami in oddajami ne smemo ogrožati zdravja ljudi.
2. Pred objavo je treba vsa dejstva, ki vplivajo na zdravje ljudi, skrbno preveriti v posvetovanju z medicinsko stroko, tudi če bi s tem ogrozili roke za pripravo posameznih oddaj.
3. S poročili in oddajami ne ustvarjamo lažnih upov oz. pričakovanj, češ" kmalu bo odkrito čudodelno zdravilo".
4. Zaradi nasprotujočih si interesov se izogibamo tržnemu propagiranju zdravil posameznih proizvajalcev.
5. Posebno skrbno varujemo tajnost podatkov o pacientih in njihovih boleznih. Skrbno pazimo, da jih ne žalimo ali kakor koli ne prizadenemo njihovega človeškega dostojanstva. Zavedati se moramo, da utegnejo naši prispevki trajno vplivati na potek njihovega življenja.
6. Skrbno se bomo izogibali, da ne bi povečevali žalosti in prizadetosti posameznikov, posebej če gre za otroke in za zelo bolne ljudi.
7. Spoštujemo zasebnost družin obolelih ali kakor koli prizadetih oseb.
Zasebnost ljudi zagotavljamo tudi ob naravnih nesrečah. Bližnjim posnetkom ranjenih, bolnih ali kakor koli drugače prizadetih oseb v teh nesrečah se, kolikor je mogoče, izogibamo.
8. Če bomo v dvomih, poročil o zdravstveni tematiki ne bomo objavljali.

Kaj pa polemika?

Uredništva ravnajo prav, če nenehno tehtajo ne le, kako dosegati in ohranjati pravo ravnovesje med informiranjem in svetovanjem ter koliko informacij je premalo, preveč ali ravno dovolj, ampak tudi, kako kritično presojati ravnanja in ukrepanja pristojnih. Drži: niti v teh časih ni prepovedanih tem. Nasprotno: v imenu javnosti je treba iskati odgovore na vsa ključna vprašanja.

Odgovorno novinarstvo ne sme ničesar prezreti, spregledati ali celo zamolčati.

A tudi v teh časih velja, da mora javni medij delovati povezovalno, brez tendencioznosti, senzacionalizma, hujskaštva in razdiralnosti, ki vodijo v preplah in kaos. To je odgovornost, ki ga javni medij dolguje javnosti.