Varuhinja Ilinka Todorovski je prejela več odzivov po oddajah Tarča, posvečenih nabavi zaščitne opreme.

Gledalci so podajali mnenja o verodostojnosti razkritij in sodelujočih v oddajah. Kritični so bili do izbire govorcev, poteka in vodenja oddaje. Pritožniki so spraševali, ali je čas koronakrize primeren za razkrivanje nepravilnosti. Menili so, da se je z izborom teme in obravnavo vladnega ravnanja v nabavi opreme izražala pristranskost uredništva.

Prva oddaja, 23. aprila, je bila osredotočena na postopke naročanja, dogovarjanja, način plačevanja posrednikom in nasploh nakupovanja prek Zavoda RS za blagovne rezerve, v času, ko je kronično primanjkovalo mask, ventilatorjev (respiratorjev) in druge medicinske opreme. O pritiskih in lobiranju je govoril predstavnik Zavoda Ivan Gale, razkritja sta komentirala predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel in predsednik KPK Robert Šumi, o politični odgovornosti sta govorila predsednika opozicijskih LMŠ in SD, Marjan Šarec in Dejan Židan. Ministra za javno upravo in obrambo, Zdravko Počivalšek in Matej Tonin, sta udeležbo pred oddajo odpovedala.

V drugi oddaji, 30. aprila, so o nabavi govorili ministra Zdravko Počivalšek in Matej Tonin ter poslanka SDS Jelka Godec, ki je sodelovala v postopkih. O odprtih dilemah iz prve Tarče je vnovič govoril Ivan Gale, o konkretnosti posla nabave ventilatorjev, ki jih je strokovna skupina označila za zadnjo mogočo izbiro, pa je govoril član skupine, zdravnik Rihard Knafelj.

Urednica: oddaji sta rezultat skrbnega raziskovalnega dela

Odgovorna urednica Informativnega programa Manica J. Ambrožič je na odzive, ki jih je prejemala prek varuhinje in neposredno, odgovorila 5. maja, z daljšim pojasnilom.

»V zadnjih dneh smo v Informativnem programu TVSLO prejeli precej odzivov na oddajo Tarča, našo tedensko aktualno oddajo, ki temelji na raziskovalnem novinarstvu.

V zadnjih mesecih smo v Tarči razkrivali nepravilnosti pri gradnji Stožic, osvetljevali smo ozadje makete za Drugi tir in gradnjo Drugega tira, sume zlorab v bankah in pranje iranskega denarja v NLB, politično kadrovanje v Petrolu, Telekomu in SDH-ju, nepravilnosti pri delovanju DUTB-ja in študentskih organizacij, raziskovali smo tudi davčne utaje, gradnjo Magne ter vzroke in posledice požara v Kemisu… Naše oddaje Tarča so odmevne in vse ustvarjalce pri pripravi oddaje dosledno vodi javni interes.

Raziskovalno novinarstvo sodi v demokratično družbo in na javni nacionalni medij.

Obe zadnji oddaji Tarča, na katero se nanašajo zadnji odzivi gledalcev, sta bili rezultat skrbnega raziskovalnega dela. V zadnji oddaji je voditeljica glede na omejen čas trajanja oddaje in glede na vlogo, ki so jo v oddaji imeli gostje, ustrezno odmerila tudi čas za posamezne sogovornike. Naloga voditelja je, da usmerja razpravo in, če je to potrebno, sogovornika tudi prekine. Odločno moramo zavrniti tudi očitke, da smo katero od ključnih in relevantnih dejstev zamolčali, smo pa jasno povedali, da na nekatera vprašanja nismo dobili odgovorov. Ko v naše oddaje vabimo strokovnjake, jih v tej vlogi ne predstavljamo z njihovim političnim prepričanjem, in dr. Knafelj je bil vabljen kot član strokovne skupine. V tej sta sicer delovala še dva druga člana in tudi njiju nismo spraševali o političnih preferencah. Sicer je dr. Knafelj v oddaji odgovoril tudi na te očitke. V bran dr. Knaflja kot strokovnjaka se je po oddaji postavilo 83 njegovih sodelavcev na ljubljanskem UKC in tudi zdravniška stroka.

Obtožbe o enostranskem poročanju, manipulaciji in propagandizmu zavračamo. Pri svojem delu sledimo profesionalnim standardom in merilom, delamo odgovorno in smo v službi javnosti, ne glede na razmerje političnih sil v državi, ne glede na to, kdo jo v vladi in kdo v opoziciji.«

Varuhinja o vodenju polemičnih oddaj

Varuhinja meni, da v polemičnih oddajah voditeljem ni mogoče oporekati pravice do zastavljanja jasnih in neposrednih vprašanj, ki omogočajo razčiščenje zadev. Voditelji so dolžni iskati odgovore in razmejiti dileme. Vztrajnosti v postavljanju in ponavljanju vprašanj ni mogoče razlagati kot pristranskost. Prav tako ni mogoče od voditeljev polemičnih oddaj terjati popolne nevtralnosti, saj ne opravljajo le vloge usmerjevalca pogovora, ampak so tudi sodelujoči v dialogu, saj vsebino dobro poznajo.

V zahtevnih oddajah, ki potekajo ob izjemnem zanimanju javnosti, spremljajo pa jih tudi napetosti ob sestavljanju omizij, pridobivanju informacij in pritiski prek družbenih omrežij ali drugih kanalov, je izjemno pomembno usklajeno delovanje ekipe, od novinarjev in ekipe do izvedbe in režije. Kljub timskemu delu je največja teža na voditelju, ki je najbolj izpostavljen in je v sprejemanju hipnih odločitev v studiu naposled sam.

Ena od nalog voditeljev je tudi skrb, da razprava, če je še tako strastna, poteka v začrtanih vsebinskih in časovnih okvirih, zaradi česar omejujejo nastope, ki so sorazmerno predolgi ali se oddaljijo od teme ter zagotavljajo, da vsi gosti pridejo do besede, tudi tisti, ki si je ne jemljejo sami in čakajo na vprašanje. Pomembno je, da so voditelji pri posegih v razpravo, prekinitvah govorcev in jemanju vljudni in dialoški, da ohranjajo kritično distanco in spoštljivost do vseh sodelujočih, se izogibajo neprijaznosti, napadalnosti ali vidni čustveni navezanosti na eno stran v pogovoru.

Mnenje o aprilskih Tarčah

Varuhinja meni, da je prva Tarča o nabavi zaščitne opreme, 23. aprila, potekala tako, da je občinstvu zagotovila vsebinsko celovit vpogled v raziskano tematiko, z najširšo možno predstavitvijo stališč in pogledov v posamezni oddaji, upoštevaje dejstvo, da sta vladna sogovornika pred oddajo udeležbo odpovedala. Z nadaljnjo obravnavo tematike v informativnih oddajah ter drugo Tarčo o nabavi zaščitne opreme, 30. aprila, je uredništvo zagotovilo nadgradnjo informacij, razjasnitev dejstev ter zaokrožitev pogledov in stališč v nizu oddaj.

Kot napako v vodenju druge oddaje varuhinja šteje odvzem besede obrambnemu ministru, ki se je v odgovoru navezoval na tematiko nabav in očitkov nepotizma.

Občinstvo v polarizirani javni razpravi

Kritičnost in polemičen pristop v razgaljanju javnih poti in stranpoti sproža strastno razpravo ne le v studiu, ampak tudi v javnosti. Gledalci se redno odzivajo na Tarčo in izražajo mnenja o razkritjih, poteku oddaje, razpravi. V odzivih pogosto izražajo lasten pogled na tematiko, »izbirajo stran« glede na svoja prepričanja in se tudi politično polarizirajo: če menijo, da je raziskava upravičena in v skladu z njihovimi pogledi na družbeno stvarnost, hvalijo prodornost in ostrino, v nasprotnem primeru pa ustvarjalcem oddaje očitajo ostrino, kritičnost in uporabo senzacionalističnih prijemov.

Zadnji tak primer je bil februarja letos, ko so iz ministrstva za šolstvo uredništvu očitali sodelovanje v medijski gonji oz. ministrovem linču ter menili, da je oddaja obsojala, namesto pojasnjevala.

Takrat je varuhinja med drugim zapisala: »Voditelji predstavnike oblasti o nepravilnostih ali sumih nepravilnosti sprašujejo v imenu javnosti. Pravilnost, preglednost, zakonitost in odgovornost delovanje oblasti je v interesu javnosti.«

Varuhinja ob odzivih na Tarčo občinstvu praviloma pojasnjuje zakonitosti polemičnih oddaj in raziskovalnih projektov, uredništvo pa od primera do primera opozori na nedoslednosti ali pomanjkljivosti v zasnovi, poklicnih prijemih, jasnosti fokusa in konteksta. Odzivi na Tarčo so sestavni del varuhinjinih mesečnih poročil.

O javni polemiki in diskreditacijah

Varuhinja je spremljala tudi javno razpravo po Tarčinih razkritjih. Osupnila jo je raven kritike, pomešane z žaljivkami, pavšalnimi in podcenjujočimi sodbami o ustvarjalcih oddaje, uredništvu in javnem mediju v celoti, zlasti pa blatenje na osebni ravni. Takšno komunikacijo obsoja in meni, da je tudi najostrejšo kritiko mogoče izreči dostojno in spoštljivo.

Presenetili so jo zapisi o tem, komu bi uredništvo smelo dati besedo in komu ne oz. poskusi poseganja v uredniško avtonomijo.

Dogajanja ne more komentirati drugače kot z besedami, ki jih je ob burnih odzivih zapisala v zadevi Intervju/Dežman, poleti 2018:

»…izražam globoko nestrinjanje s poskusi, da bi skupine pritiska ali posamezniki s pozicije moči vplivali na avtonomno uredniško odločanje in neodvisno novinarsko delovanje. Menim, da uredniške in kadrovske politike RTV Slovenija ne moreta krojiti ulica ali politika, ampak so za uresničevanje javnega interesa pristojni z zakonom predvideni organi ter odgovorne osebe. Kot varuhinja ostro zavračam poskuse instrumentalizacije, sovražni govor in grožnje.«