Če je bil ta mandat "težak in surov", bo naslednji morda še bolj, saj se bo vsem drugim okoliščinam pridružila še ena, "kjer mi nimamo zelo veliko vajeti v rokah, ne toliko, kot bi si želeli, ker so bile zavrnjene nekatere reforme," je na predvolilnem soočenju predsednikov in predstavnikov strank, ki ga je organizirala Ameriška gospodarska zbornica v Sloveniji, dejal Borut Pahor.

Pahor situacijo vidi kot institucionalno krizo EU-ja, območje evra pa po njegovem drsi v "dolžniško krizo brez primere". Odločitev, ali sprejeti eno fiskalno politiko evroobmočja ali izstopiti iz evrskega območja, bo najverjetneje stvar referenduma, je še dejal in dodal, da si sam želi, da Slovenija ostane v evroobmočju.

Predsedniki in predstavniki političnih strank so se sicer strinjali, da bosta morala v prihodnosti v Sloveniji vladati enotnost in sodelovanje, in se zavzeli za razbremenitev gospodarstva.

Žiga Turk (SDS) meni, da se bo Slovenija po volitvah znašla pred vprašanjem, ali nadaljevati "pajdaški kapitalizem" ali pa vzpostaviti normalno tržno gospodarstvo, kar je ponazoril z vprašanjem, "ali hočemo imeti Italijo in Grčijo ali pa Bavarsko, Estonijo in Dansko".

Robert Golob (Pozitivna Slovenija) je dejal, da je treba spremeniti postopke na področju umeščanja v prostor in javnih naročil, sicer se država ne bo mogla lotiti novih infrastrukturnih projektov. Matej Tonin (NSi) je med drugim izpostavil odpravo plačilne nediscipline, Zmago Jelinčič (SNS) pa bi spreminjal davčno zakonodajo in znižal davek od dohodka pravnih oseb in DDV.

Gregor Golobič (Zares) je opozoril na na pomen vlaganj v raziskave in razvoj, Tomaž Orešič (LDS) pa pomanjkanje kratkoročnih rešitev in svežega denarja v gospodarstvu. Franc Bogovič (SLS) upa, da bo nova vlada že v mesecu dni sprejela intervencijski zakon. Janez Benčina (DeSUS) pa je izpostavil osredotočanje v izvoz in investicije v gospodarstvo.

Govorili so tudi o zdravstvu, pri čemer je Gregor Virant (Lista Virant) opozoril na pomen menedžmenta na tem področju, ti bi morali imeti "odgovornost in proste roke, da menedžirajo," je dejal.

O konkretnih predlogih za preboj dolžniške krize bosta v ponedeljek govorila nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy, Merklova pa je nemškim parlamentarcem že dejala, da se je ustanovitev fiskalne unije že začela. Sarkozyjeva vizija prihodnosti območja evra in reforme pogodbe pa je "močna gospodarska vlada, ki sprejema več odgovornosti."