SDS je pripravil strokovni posvet stranke z naslovom Za zdravje ljudi gre, na katerem je zbrane nagovoril predsednik SDS-a Janez Janša, na njem pa sta sodelovala tudi predsednica odbora za zdravje v strokovnem svetu SDS-a Zofija Mazej Kukovič, ki je opravljala vlogo moderatorke posveta, in poslanec SDS-a France Cukjati.

Janša: Zdravje in pravičnost najpomembnejši vrednoti
"Ko govorimo o zdravju, je to zagotovo poleg pravičnosti najpomembnejša vrednota ljudi. Pa če se tega zavedamo od samega začetka ali ne, mislim, da je ta zavest kar prisotna. Zato je tudi zdravje, ali pa zdravstvo in zdravstveni sistem, vedno v središču zanimanja ljudi in na tej podlagi je seveda tudi v fokusu ter središču zanimanja upravljavcev države," je uvodoma dejal Janša.

Dejal je, da težav v zdravstvu nikoli ne bo zmanjkalo, vendar meni, da je Slovenija na takšni ravni razvoja, da smo vsi skupaj sposobni vzpostaviti sistem, "ki bo deloval, kjer bodo stvari na svojem mestu, kjer ne bo treba z nekim odrekanjem in silnim trudom posameznikov zagotavljati nekih osnovnih standardov, ampak da bo to tudi sam sistem omogočal - sistem, v katerem bo dobro nagrajeno in v katerem bo tam, kjer so napake, to spremenjeno v dobro in da bomo na koncu vsi zadovoljni".

Zorčeva: Preventiva izginja iz slovenske medicine
Kardiologinja Metka Zorc meni, da potrebujemo pošten in dostopen zdravstveni sistem. Kot je dejala, je treba v slovenski medicinski prostor uvesti pozitivno energijo in ustvariti prijazno delovno okolje za zdravstvene delavce. Prepričana je, da bi morali vsi, ki so povezani z zdravstvom, stopiti skupaj in odpreti svetu slovensko medicino, ki je, kot pravi, dobra. Po njenih besedah se namreč v zadnjih letih dogaja tudi, da pacienti ZDA hodijo na zdravljenje v zdravstvene centre, ki se odpirajo povsod po svetu.

Zorčeva je prav tako izpostavila, da je treba v slovenskem prostoru posebno pozornost posvetiti preventivi, saj je preprečevanje bolezni veliko cenejše kot zdravljenje posledic, čeprav ti finančni učinki niso vidni takoj. "Opažam, da je ideja preventive izginila iz slovenske medicine. Treba je začeti pri mladih. Ostala bi sicer tretjina genetsko pogojenih bolezni, na katere nimamo vpliva, vendar bomo v prihodnje zdravili tudi te," je dejala.

Poudarila je tudi, da bi moralo biti naročanje materialov centralno organizirano, bodisi prek ministrstva bodisi prek zavarovalnice.

Zdravnik internist Josip Turk je povedal, da se je v svoji karieri zdravnika srečal s številnimi ljudmi, ki so nastopili kot reformatorji zdravstvenega sistema, vendar nihče izmed njih po njegovem mnenju pri tem ni bil "hudo uspešen". Prepričan je, da se bodo spremembe na bolje dosegle postopoma, saj je s prakso izgubil iluzijo o "neki veliki reformi".

Švabova: Največ duševnih bolezni v regijah z najnižjim BDP-jem
Psihiatrinja Vesna Švab je spregovorila predvsem o oskrbi pacientov z duševnimi boleznimi. Pojasnila je, da smo na tem področju priča hudi epidemiološki situaciji in da pogostost duševnih motenj raste. Najpogostejše so motnje, povezane s tesnobo, depresijo in odvisnostjo, večina obolelih pa za njimi zboli že v zgodnjem življenjskem obdobju.

Opozorila je, da je največ duševnih bolezni v regijah z najnižjim BDP-jem, v katerih je tudi najmanj zdravstvenih služb, npr. v Pomurju, Zasavju in jugovzhodni Sloveniji. Zato je po njenih besedah treba slovensko psihiatrijo povezati bolj po regionalnem načelu, kar naj bi poleg izboljšanja zdravstvenega stanja prebivalstva prineslo tudi nižje stroške.

Profesor interne medicine Matija Horvat pa je glede uvoza zdravnikov iz tujine dejal, da moramo pri tem predvsem gledati na to, da ne pada raven medicine v Sloveniji, saj številni zdravniki iz držav, ki so pred kratkim vstopile v EU, naj strokovno ne bi bili na ravni, na kateri bi morali biti, zato, kot pravi, potrebujejo za normalno delovanje dodatno izobraževanje.

Cukjati: Napaka je, da so koncesije v rokah županov
France Cukjati je poudaril, da bi bilo treba poleg uporabe zdravil zmanjšati tudi število preiskav, ki se veča zaradi "defenzivne medicine", saj se zdravniki bojijo medijske diskreditacije in ponovitve primera "Nekrep", zato se preiskave množijo. Poudaril je, da ga je zmeraj motila evforičnost nad zdravstveno reformo, saj sam meni, da je zakon iz leta 1992 dober in potreben le določenih dopolnitev in popravkov.

Poudaril je, da je proti centralnemu sistemu naročanja materialov, saj bi to pomenilo, da bi naročanje opravljala ena oseba na ministrstvu, ki bi to počela tudi "prek svojih simpatij". Napaka je zanj tudi to, da je podeljevanje koncesij za opravljanje zdravstvene službe v rokah županov občin.

Opozoril je tudi, da enotni plačni sistem ne spada na področje zdravstva, še posebej ne k zdravnikom. Kot pravi, smo priča socialističnemu obravnavanju zdravnikov in odklanjanju profitne dejavnosti v zdravstvo, zaradi česar naj bi trpela učinkovitost zdravstvenega sistema.