Stranka, ki se je najprej imenovala Demokratična stranka dela in solidarnosti, je bila ustanovljena 31. julija lani v Trebnjem pod vodstvom Franca Žnidaršiča. Ta je nekaj dni prej (22. julija) izstopil iz Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS) zaradi razhajanj z vodstvom stranke, predvsem Karlom Erjavcem. Razpoke v stranki so se namreč pojavile že ob postopkih imenovanja ministra za lokalno samoupravo Henrika Gjerkeša, zaradi česar je Žnidaršič najprej izstopil iz poslanske skupine, in se nato le še večale.

V novo stranko so Žnidaršiču sledili predvsem nekdanji člani DeSUS-a, pozneje pa so se jim pridružili še nekateri znani in manj znani obrazi, tako da stranka zdaj, kot pravi Žnidaršič, šteje okoli 1.500 članov. Med njimi je tudi veliko nezaposlenih, študentov, delavcev in upokojencev, ki se bodo potegovali tudi za poslanske sedeže. Po mnenju predsednika stranke ti namreč "ne bi nikoli pozabili na tiste, ki so jih izvolili".

Žnidaršič od zdravnika do poslanca
Stranko vodi njen ustanovitelj Franc Žnidaršič, ki se je rodil na Bučki na Dolenjskem 11. decembra 1940 in bil med drugo svetovno vojno z družino izgnan v nemška taborišča. Po vrnitvi domov se je šolal na Bučki, v Krškem, nato v Brežicah, doštudiral medicino, pozneje postal še magister medicinskih znanosti in delal kot zdravnik splošne medicine v Trebnjem, Sežani in Zrečah.

Po letih opravljanja zdravniške prakse je, kot pravi v svoji predstavitvi "ugotovil, da so problemi slovenskega naroda veliko večji kot samo zdravstveni", zato je leta 1996 prvič kandidiral (in bil izvoljen) za poslanca. Pozneje je bil za poslanca izvoljen še dvakrat, kot član stranke DeSUS, dokler se njihove poti lani niso razšle in je, kot omenjeno, ustanovil svojo stranko. Julija letos je bil na kongresu stranke izvoljen še za predsednika.

Le delo zagotavlha razvoj družbe
Glavni iztočnici strankinega programa sta delo in solidarnost. Stranka se tako osredotoča na interese in voljo delavskega razreda, upokojencev, mladine, brezposelnih, študentov in kmetov. "Le delo in ustvarjena vrednost sta tista prava, resnična kategorija, ki ob pravični delitvi, zagotavlja ohranitev najširše solidarnosti in nadaljnji razvoj družbe," so namreč prepričani v stranki, zato so v svojem programu pozornost posvetili predvsem pravičnejši delitvi dobičkov, sodelovanje delavcev pri upravljanju, povečanje ekonomske demokracije, med drugim pa se zavzemajo tudi za ostrejšo materialno in kazensko odgovornost uprav in članov nadzornih svetov.

Prepričani so, da je treba preprečiti "plenjenje javnega sektorja, holdingov in javnih podjetij", zavzemajo pa se tudi za to, da bi bilo vsem omogočeno brezplačno šolanje. Ob tem pravijo, da morajo področja, kot so šolstvo, otroško varstvo, zdravstvo, znanost, kultura in šport ostati večinsko v rokah države, saj so to dejavnosti "splošnega družbenega interesa" - tudi zato predlagajo brezplačne vrtce za otroke tistih staršev, ki zaslužijo manj kot 12.000 evrov bruto na leto, in nato postopno zviševanje plačila vrtcev do polne cene, ki jo bodo plačali tisti, pri katerih eden izmed staršev zasluži več kot 50.000 bruto na leto.

Zavzemajo se za neposredno demokracijo
Med njihovimi prioritetami so sicer tudi ohranjanje okolja z zdravo proizvodnjo zelenjave, žit, soje in drugih ključnih življenjskih produktov, dvig nizkega deleža kmetijske samooskrbe v Slovenije s trenutnih 30 na 70 odstotkov z raznimi vzpodbudami (npr. dodatnimi subvencijami), davčnimi olajšavami in zmanjševanjem dajatev. Podpirajo zmanjšanje ministrstev in uradov, hkrati pa se zavzemajo za kvalitetno in učinkovito delo v javnih službah. V stranki se zavzemajo še za postopno uvedbo neposrednega soodločanja ljudstva - neposredno demokracijo - in zahtevajo "nujne spremembe" ustave z omejitvijo dragih referendumov.