Janša se je v oddaji Odmevi z voditeljico Rosvito Pesek pogovarjal o programu SDS-a, tekmecih in tudi o tem, da je na kandidatni listi stranke tudi kakšen, ki je kdaj prišel navzkriž z zakonom.

Zadnji anketi kažeta, da ste tik pred tem ali pa že izenačeni z Listo Gregorja Viranta, pa nas zanima, ali ste pripravljeni biti zgolj mandatar v novi vladi, ali ste pripravljeni biti tudi drugi po moči v vladi?

To so razmišljanja in tehtanja za čas po 4. decembru. Ne za zdaj. Zdaj je ključna naloga vseh, ki smo se odločili, da kandidiramo na teh volitvah, ki ne bodo volitve kot vsake druge, ki bodo najpomembnejše volitve po letu 1990, in je treba vsem, ki so se odločili, da konkurirajo, ne glede na to, da je to naša politična konkurenca čestitati za pogum. Ker mi vemo, kaj nas čaka po teh volitvah. Naloga vseh nas, ki kandidiramo, je, da opravimo neko resno razpravo o tem času, o problemih, s katerimi se bomo soočili, ne na volitvah, ampak po njih, in o rešitvah, ki jih bomo za to ponudili. In čim več teh rešitev uskladimo že prej, preden bodo odprte volilne skrinjice in prešteti glasovi. Kajti čas neusmiljeno teče, Slovenija nazaduje in treba bo ukrepati takoj. Nobena vlada ne bo imela sto dni niti deset dni za pripravo.

Vaša največja tekmeca sta Gregor Virant in Zoran Janković. Bi z njima lahko sodelovali v novi vladi. Z obema?

SDS že več mandatov zapored, tudi takrat ko smo bili zmagovita stranka, ni izključeval nikogar iz možnosti sodelovanja. Mislim, da je ravno ta nesposobnost preseganja teh delitev, takrat ko so resni časi, in zavračanje ponujene roke v teh zadnjih treh letih od te koalicije, ki je predčasno razpadla, botrovala temu, da je Slovenija danes tako nizko, kot je. Da smo se iz neke zgodbe o uspehu prelevili v nekoga, ki je v čakalnici neke evropske bolnišnice in bo kmalu postal evropski bolnik, če bo šlo tako naprej. Torej, v naših programih in načrtih ni besede izključevanje, se pa nekoliko sprašujemo, ob tem, ko dajemo komplimente vsem tistim, ki si upajo brez nekega resnega programa, ekip, izkušenj doma ali pa v Evropi kandidirati s takšnimi ambicijami, ali se ljudje zavedajo, kaj čaka Slovenijo v naslednjem letu, ali se zavedajo, da volitve niso lepotno tekmovanje ali pa nekaj, kjer narediš javnomnenjsko raziskavo, vprašaš ljudi, kaj bi radi radi slišali, in jim potem govoriš tisto, zato da bi dobil podporo. Mi se tega lotevamo drugače.

Predlagam, da greva čez nekaj vaših programskih točk. Od lani do letos je brezposelnost zrasla za osem odstotkov, 111 tisoč brezposelnih je. Kako zmanjšati to množico?

Ni problem, kar je zraslo od lani do letos, problem je, da smo mi v zadnjih treh letih izgubili več kot 60 tisoč delovnih mest doma in da je bilo tudi delo za tujce. Mi smo v letu 2008 izdali 100 tisoč delovnih dovoljenj za tujce. V Sloveniji je bilo dela za 160 tisoč ljudi več pred tremi leti, kot ga je danes. Problem je v tem, da je propadlo ali pa da smo izgubili delovna mesta v dobrih podjetjih. Od 12 tisoč podjetij, ki so propadla v zadnjih dveh letih, jih je več kot polovica propadla, ne zato ker bi slabo delali ali pa, ker jim ne bi uspelo prodajati, ampak ker niso dobili plačanega tistega, kar so naredili. Se pravi, da država ni bila sposobna kreirati okolja, kjer bi veljala neki red in plačilna disciplina in kjer bi stvar lahko normalno funkcionirala. Torej problem ni v podjetništvu, problem ni v ljudeh, ki so pripravljeni delati. Problem je v tem, da smo ustvarili kaos, kjer je tudi od nekaterih ljudi, ki danes kandidirajo, bil stavek, ki so ga podizvajalci največkrat slišali: "Tožite nas." Postopek pa traja štiri leta.

V program ste napisali: obsodba velikih gospodarskih kriminalcev. Če imamo neodvisno sodstvo, so obsodbe stvar sodišč. Kako ste si to predstavljali?

Nismo rekli, da bodo kriminalci obsojeni v roku enega leta. Rekli smo, da bo to rok, v katerem bo moralo biti presojeno, ali je nekdo kriv ali je nedolžen. To je stvar sodišča. Ni pa stvar sodišča, da vleče stvari preko vseh možnih rokov in da je Slovenija na 175. mestu od 183 držav pri reševanju gospodarskih sporov.

Zapisali ste 100-odstotne raziskave za razvoj, davčne počitnice, investicijske olajšave v višini 40 odstotkov. Če nekih prihodkov v blagajno ni, je treba najti prihodke drugje. Kje boste jemali?

Zagotovo ne tako, da se bo še več vzelo tistim, ki imajo malo, ker potem ne bodo mogli vlagati v razvoj in nova delovna mesta in na koncu ne bo nikogar več, ki bi plačeval davke. Torej zviševanje davkov in davščin in prispevkov, razen, ko gre morda za luksuz, ko gre za neke sekundarne dohodke pa trošarine, je neumnost, ker s tem spodjedaš podlago, iz katere lahko edino nekaj zraste. Nova vrednost se lahko ustvarja samo v gospodarstvu, v znanosti, v sodelovanju z gospodarstvom in z dobrim funkcioniranjem družbene nadstavbe. Ne more se poustvarjati nova vrednost ali pa novi prihodki za proračun, tako da ti predpišeš večje davke. Če bi bilo tako enostavno, ne bi bilo treba nikomur delati. Torej gospodarstvu je treba pustiti nekaj kisika, zato da bomo začeli nov zagon in treba je napraviti red, da bo tisti, ki ne bo plačeval, kaznovan, da bo tu neko sodišče, ki bo v roku nekaj mesecev te stvari izterjalo, in to pri vseh enako, ne samo pri tistih, ki imajo zveze.

Pahorjeva vlada je sklenila s šolskim letom 2012/2013 vzeti štipendije 18 tisoč dijakom. Bo pri tem ostalo?

Ne. Jaz mislim, da je to največja neumnost, ker je strateška naložba vsake nacije naložba v znanje mladih in prihodnjih generacij. In če tukaj pretirano varčuješ, v bistvu zajedaš v lastno prihodnost. Mi bomo skušali še okrepiti tovrstno pomoč, še posebej mladim, nadarjenim, tistim, ki gredo študirat tudi ven, na najboljše fakultete in univerze in jih seveda motivirati, da potem pridejo tudi nazaj. Saj tega nekaj danes je, stvari so se izboljševale tudi v zadnjih treh letih, ampak delati načrte, da boš tukaj varčeval, je popolnoma nesmiselno. To je napačen korak.

Imeli ste veliko konvencijo na Brdu pri Kranju, v stranki ste se pohvalili, da vas podpirajo kar štirje predsedniki vlad v Evropi. Na vašo konvencijo je prišel Primož Kozmus, prišel je nekdanji predsednik Evropskega parlamenta, med kandidati na vaši listi pa se je znašel tudi kakšen, ki je kdaj prišel v navzkrižje z zakonom, ali pa npr. oddal napačno davčno napoved. Kako to?

To je mogoče, tudi jaz sem pred sodiščem. Listo gospoda Viranta pa vodi človek, ki je bil mesec dni nazaj obsojen na eno leto pogojno. To je gospod Virant. Torej tega je polno. Ni pa še sodba pravnomočna in tudi v mojem primeru ni niti sodbe na prvi stopnji. Menim, da te stvari izkoriščajo v neke znane namene. Kar se tiče mednarodne podpore, pa nas je podprlo, mislim da 17 predsednikov vlad v Evropski uniji, celotna Evropska ljudska stranka, najmočnejša sredinska grupacija v Evropi in vsi ključni predsedniki ali pa vodje evropskih institucij. Te podpore smo veseli, ker kaže na to, koga Evropa jemlje za kredibilnega partnerja v Sloveniji za prihodnost.

Ampak mimogrede, na tisto prejšnjo opazko. Obstajajo tudi stališča, da bi se tisti, ki so v kakšnih postopkih, morali umakniti iz volilne tekme.

Kot že rečeno, če bi to veljalo, potem imate predsednika stranke, ki mu dobro kaže, ki je bil ravnokar obsojen. Ampak v razmerah, kakršne so v Sloveniji, se to lahko izjemno izkorišča. Imate koprskega župana, s katerim sodelujemo, ki je vsak mesec pred sodiščem zaradi nekega novega postopka. In potem slišimo, da gre za 600 ali pa za 1.000 evrov. Imamo pa ljubljanskega župana, kjer so pod vprašajem bistveno večji milijoni, pa ni v nobenem postopku. Dokler ne bomo zagotovili neke pravične obravnave vsakega v tej državi, ne glede na njegov položaj, da bomo vsi enako hodili na sodišče za podobne prestopke, toliko časa bo postavljanje takšnih vprašanj v volilni kampanji neumestno.