Predsednik Socialnih demokratov in predsednik vlade je med uspehi izpostavil ureditev odnosov s Hrvaško in sprejetje številnih evropskih zakonov, katerih učinki bodo vidni šele čez čas. Dejal je, da bo delo njegove vlade sodila zgodovina in da bo ta bolj prijazna pri ocenjevanju, kot pa je sedanjost. S Pahorjem se je pogovarjal Igor E. Bergant.

Ko gre za učinkovitost odločanja, vaša stranka ponuja podobne stvari kot tudi druge. Manjše število ministrstev, tudi spremembo referendumske zakonodaje ... kaj je tako posebnega, tisto, kar SD ponuja volivcem?
Tisto, kar je naša največja in najbolj primerljiva prednost, so izkušnje v vodenju države v času krize in sposobnost presoje, kaj je v danem trenutku treba storiti. Mi smo v tem času rešili hrvaško-slovenski spor in umaknili vprašanje, ki bi lahko postalo politično in morda celo varnostno v zgodovino. V tem času smo ob okrepljeni socialni povezanosti prepeljali Slovenijo relativno varno skozi zgodovino. Prej sva govorila o dolžniški krizi Italije, Irske, Grčije, Portugalske. Je Slovenija med temi državami? Ni. Je sicer ...

Ni še ...
Ne. Ni. Ima manj kot petdeset odstotkov BDP-ja v dolgu, ima petodstotni proračunski primanjkljaj. Mi smo ogromno vložili v gospodarstvo. Sanirali smo nekatere stvari, ki so bile povezane s tajkunskimi zgodbami. Tajkunske zgodbe niso zgodbe tega mandata, so zgodbe prejšnjih mandatov in ustvarili smo pogoje, da Slovenija lahko ostane v coni držav, kjer bo v valutni skupini tudi Nemčija. In to je tudi najpomembneje. Če nam to uspe, ima Slovenija kljub napovedim, da bo v naslednjih letih gospodarska rast relativno nizka, dovolj možnosti, da standard ne zelo visoko, pa vendarle rahlo napreduje. Morajo pa biti seveda tudi socialne razlike manjše.

Ampak realne številke kažejo, da imamo sorazmerno visoko brezposelnost, nizko gospodarsko rast. Ko gre za učinkovitost odločanja na tem področju, vsaj ko gre za ocenjevanje javnosti, niso ravno najboljše.
Javnost ima prav gotovo pravico, da razsodi, tako kot meni. Jaz pa bom povedal, da smo morali, najprej na začetku, odpraviti vse probleme, ki bi lahko pripeljali do varnostnih situacij, in smo uredili odnose s Hrvaško. V tistem času smo med najbolj nepripravljenimi državami v Evropski uniji - Slovenija je bila najbolj nepripravljena na krizo, ki jo je doletela - morali sanirati javnofinančne razmere. In to smo počeli tako, da nismo ogrozili standarda najbolj siromašnih ljudi. Slovenija je dohodkovno najbolj enaka, zdrs pod prag revščine je med najnižjimi. Hkrati smo skrbeli za investicije v znanost in tehnologijo, hkrati smo dali denar v banke, da je sploh kreditni krč do neke mere popustil. Brez zamere, odločitev je bilo zelo veliko, sprejemali smo jih suvereno, res pa je, da so nekatere naletele na upor sindikatov ali nekaterih drugih socialnih partnerjev in, žal, recimo, pokojninska reforma, ki bi bila odločilna za to, da bi bila Slovenija ta hip vzorna država glede javnih financ, ni bila sprejeta na referendumu, čeprav jo je vlada dve leti pripravljala in poskušala uskladiti s socialnimi partnerji. Pa so potem ljudje, žal, odločili drugače.

Napovedovali ste težke, nepriljubljene ukrepe. Končalo se je tako, da ste izgubili precej priljubljenosti, bolj ali manj vse. A novih strukturnih ukrepov vam ni uspelo sprejeti, kar ste na začetku mandata napovedovali.
Smo ena tistih držav, ki ji evropska komisija priznava, da je bolj ali manj izpeljala v celoti izhodno strategijo. Med 27 zakoni jih je 23 pod streho. To so zakoni, ki bodo, morda ne čez noč, pa vendarle v prihodnje, bistveno pripomogli k temu, da bomo imeli v tej državi več reda in discipline na mnogih področjih in da bodo morali igralci igrati po pravilih. Tako da jaz nad učinkovitostjo te vlade nisem razočaran. Razočaran sem nad tem, da morda nismo znali javnosti predstaviti, da živimo v najtežji krizi po 2. svetovni vojni, da ni vse odvisno samo od naših odločitev in da, in to je mislim ena od naših primerjalnih prednosti, znamo presoditi, kakšne so razmere v naših širših okoliščinah, da ravnamo tako, da bomo ostali na dolgi rok v krogu najbolj razvitih držav.

Seveda vas bodo ocenjevali volivci tudi po tem, kaj ste obljubili pred tremi leti in kaj vam je uspelo storiti. Na davčnem področju ste obljubljali davek na nepremičnine, obdavčitev najbogatejših slojev. Tega vam ni uspelo uresničiti, nekaj podobnega obljubljate tudi zdaj.
Pripravljen je zakon o delovnih razmerjih. Sindikati so dali zelo hitro vedeti, da v kratkem dogovora ne bo. Grožnja z referendumom je postala praktično nož na grlu slovenske države. Težko bo speljati kakršno koli reformo, če nam ne bo uspelo z deblokado odločanja. Pripravljenih je pet zakonov zdravstvene reforme. Pripravljeni so vsi potrebni dokumenti za pripravo členov zakona o obdavčitvi nepremičnin. Zakaj? Zato ker so se takoj oglasile različne skupine, ki so nasprotovale tem rešitvam, češ da prizadenejo njihove interese. Ko je padel zakon o pokojninski reformi , ko je padel zakon o preprečevanju dela na črno, ko je padla reforma malega dela, je postalo jasno, da smo ujetniki socialnih partnerjev in da do nadaljnjega rešitev, ki smo jih želeli, ne moremo uveljaviti.

Ampak politika je umetnost krmarjenja med različnimi interesi, dogovarjanja s socialnimi partnerji. Kaj bi bilo v novem mandatu drugače, bolje, kot je bilo na tem področju?
Če ne bo prišlo do institucionalnih sprememb, tukaj mislim predvsem na referendum, nič bistveno boljšega. Jaz vedno pravim, da bo zgodovina sodnik dobrega in slabega dela vlade, ki sem jo vodil. Mislim, da bo bolj prijazna sodba v prihodnosti, kot je danes. Slovence smo varno pripeljali skozi čeri te krize. Kot je rekel akademik Žekš, tudi tiste, ki so v tej silni nevihti popadali z barke, smo pobrali in skupaj zapluli v mirnejše vode.

Če vas prav razumem, v vnovične razburkane vode šele prihajamo. Čeri naj bi bile še večje.
Tako je. Opozarjam, da krize ni konec, da so lahke obljube, ki jih dajejo nekateri politični tekmeci, obljube, ki pri ljudeh dvigajo prevelika pričakovanja. Jaz sem se odločil ostati in voditi stranko na volitve kljub manjši priljubljenosti. Mimogrede, v svojem inavguralnem govoru leta 2008 sem rekel: Bom nepriljubljen predsednik vlade. Ker se bom lotil ukrepov, ki so potrebni za to državo. In tako bom ravnal tudi v prihodnje, če bom dobil mandat. Meni ni nič žal, da je moja stranka izgubila pri ugledu in da sem jaz izgubil pri ugledu. Veste, zakaj? Zato, ker je cena za to nekaj dobrega, kar smo storili za to državo. Če bodo vsi ravnali tako, potem ne bo težav za prihodnost.

Rekli ste, da bo o tem odločala zgodovina. Če vas nekoliko popravim, v tako mirnih vodah očitno še nismo. Čisto na koncu, ker ste omenili politične tekmece, v kakšni koaliciji se vidite v prihodnje, če bi vam uspel rezultat, da bi bili v igri za koalicijo.
Reformni koaliciji. Mislim da bo zelo težko sestaviti koalicijo glede na programe, ki jih danes lahko slišimo, ki bi opravičila pričakovanja ljudi. Po eni strani se obljublja bistveno večja konkurenčnost Slovenije, zato vam moram zelo odkrito reči, so potrebni zelo surovi ukrepi, ki jih bodo socialno ljudje zelo čutili. In drugič. Ljudje pričakujejo, da bodo živeli glede standarda približno enako. Če se ne bo poseglo po ukrepih za zmanjšanje socialnih pravic do neke mere, zato da bi se lahko razbremenilo gospodarstvo, to ni mogoče. Potrebno bo neko dinamično ravnovesje. Trdim, da je moji vladi to relativno uspelo. Ljudje imajo pravico oceniti drugače. Lahko tvegajo in se odločijo za tekmece. Lahko se odločijo za to, kar poznajo in volijo stranko Socialnih demokratov, ki bo šla naprej.