Zmaga na prejšnjih parlamentarnih volitvah se je za SD izkazala za grenko, saj je šlo s priljubljenostjo stranke po nastopu gospodarske in finančne krize ter nerazumevanja partnerjev za sprejem reform, ki so jih sicer vsi priznavali za nujne, le navzdol. Stranka je sicer "veteranka" slovenske politike, saj je do zdaj delovala v vseh petih sklicih slovenskega parlamenta.

Stranka Socialnih demokratov za svojo vrhovno vrednoto postavlja posameznikovo

življenje, vse druge vrednote pa so "pomembne samo toliko, kolikor krepijo njegovo življenjsko moč in srečo", so zapisali na svoji spletni strani. Med vrednote prištevajo svobodo, solidarnost, strpnost, varnost, pravičnost, partnerstvo, tekmovalnost, sožitje z naravo in mir. Ljudi želijo spodbujati k samozavesti in jih opogumiti, da s sprejemanjem in vključevanjem teh vrednot zaživijo na polno.

Iz SDP-ja v ZLSD in SD v vseh sklicih DZ-ja
SD je z imenom Socialni demokrati začel nastopati po kongresu leta 2005, politično pot pa je stranka začela kot koalicija levosredinskih strank z imenom Združena lista socialnih demokratov (ZLSD) leta 1993. Že pred tem je na prvih državnozborskih volitvah leta 1990 nastopil del poznejše koalicije, Stranka demokratične prenove (SDP), ki je izšla iz nekdanje Zveze komunistov Slovenije (ZKS). SDP je bil na prvih volitvah zelo uspešen, saj je kot posamična stranka zbral največ glasov, a je vseeno med prvim mandatom deloval v opoziciji.
Za novo oblikovano koalicijo ZLDS (združile so se SDP, Socialdemokratska unija (SDU), Delavska stranka in dve skupini iz DeSUS-a in Socialistične stranke) je bilo prelomno leto 1992, saj je po volitvah stopila v veliko koalicijo LDS-ZLDS-SKD. Vodila je štiri ministrstva (gospodarstvo, delo, družina in socialne zadeve, znanost in kultura), a januarja 1996 zaradi nestrinjanja z odnosom do upokojencev iz vlade izstopila.

Stranka je do volitev leta 2000 delovala v opoziciji, nato pa po volitvah znova stopila v koalicijo (LDS-ZLSD in SLS+SKS) in prevzela tri ministrstva (za delo, družino in socialne zadeve, kulturo in notranje zadeve). Po volitvah leta 2004 je kot tretja najmočnejša stranka delovala v opoziciji, na volitvah leta 2008 pa je kot stranka SD stavila na zmago, jo osvojila, predsednik stranke Borut Pahor pa je postal mandatar. Z vrha se poslavlja predčasno, na predčasne volitve pa odhaja s sloganom "Naprej".

takratnem CK-ju ZKS-ja. Leta 1990 je kot delegat sodeloval na zadnjem kongresu ZK-ja Jugoslavije v Beogradu, leta 1992 pa začel svoj prvi mandat poslanca v samostojnem, slovenskem državnem zboru. V naslednjem mandatu je bil že podpredsednik DZ-ja, leta 1997 pa ga je mandatar Janez Drnovšek predlagal za zunanjega ministra. Za izvolitev mu je zmanjkal en glas podpore.

V tretjem mandatu so ga poslanci izvolili na mesto predsednika DZ-ja, mandat 2004-2008 pa je kot poslanec v slovenskem parlamentu sklenil predčasno, saj je bil, čeprav zadnji na listi, izvoljen za evropskega poslanca. Življenje v Bruslju mu ni preveč ustrezalo, saj je večkrat dejal, da bi raje deloval v slovenskem političnem prostoru. To mu je uspelo po zadnjih državnozborskih volitvah, ko se je, po kolebanju med kandidaturo za predsednika države in možnostjo izvolitve za mandatarja, odločil za slednje. Stranka je bila uspešna in Pahor je postal mandatar, ki je v vladi združil t. i. levi trojček in DeSUS.

Na morebitne rezultate dela koalicije je nedvomno vplival nastop finančne in gospodarske krize, ki se je negativno odrazila tudi v Sloveniji. Koalicijo so eden za drugim zapuščali partnerji, Pahor je iskal nove ministre (nazadnje je sam vodil ministrstvo za javno upravo), reforme so propadle na številnih referendumih, agonija pa se končuje na prihajajočih predčasnih parlamentarnih volitvah.

Naprej - stabilnost, enakost, deblokiranje in zagon
Stranka se na predčasne volitve odpravlja s sloganom "Naprej" in programom, v katerem poudarja nujo ohranjanja stabilnosti, ki bo ohranila varnost in mir ter ustvarila priložnost za razvoj "vsakogar izmed nas". Stranka se vidi kot "dejavnik stabilnosti v slovenski politiki", kar bodo, kot so zapisali v programu, ohranjali z večjo enakostjo državljanov, deblokado odločanja in ukrepi za gospodarski zagon in nova delovna mesta.

Med točkami za doseganje zadnjega je oprostitev davka na dobiček pravnih oseb za strateške panoge, kot so lesna industrija, turizem, logistika, socialno podjetništvo in nekatere kreativne industrije, s povečanjem izdatkov za raziskave in razvoj na tri odstotke BDP-ja do leta 2015 in uvedbo olajšav za naložbe v nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Na področju deblokade odločanja predlagajo spremembe pri pravici do sklica referenduma (le 40 tisoč državljanov in veljavnost ob vsaj 30-odstotni udeležbi), zmanjševanje ministrstev na deset in morebitne spremembe vloge državnega sveta.

Slovenija naj bi po programu SD-ja še naprej ostala država z najmanjšimi socialnimi razlikami v Evropi, hkrati pa bi se SD posebej posvetil preganjanju korupcije in povečanju učinkovitosti sodišč. Poleg tega predlaga znižanje davka na plače in povečanje davka na premoženje in luksuz.