Dejstvo je, da je treba evrsko območje bolj povezati in Slovenija mora biti zraven. Poenotiti pa je treba predvsem politiko primanjkljaja, medtem ko za davčno to ni nujno, je prepričan Janez Šušteršič z Liste Gregorja Viranta.

Tudi Radovan Žerjav (SLS) se strinja, da s tako ohlapnimi pravili, kot veljajo zdaj, ne bo šlo naprej, posebej ker "nekateri teh pravil ne spoštujejo, kar nas je pripeljalo v situacijo, v kateri smo". Žerjav še dodaja, da so tisti, ki pravila kršijo le nekoliko, hudo kaznovani, medtem ko so tisti, ki so jih "dolgo kršili po dolgem in počez", celo deležni pomoči. Za Slovenijo bi bilo, če bi sprejela pokojninsko reformo, lažje, je prepričan Žerjav, s čimer pa se ne strinja Karl Erjavec (DeSUS).

Erjavec je prepričan, da je težava Slovenije v brezposelnosti, glede zadolženosti pa je država v dobrem položaju. Franco Juri (Zares) pa pravi, da so krizo zakuhale banke, zdaj pa se "ponujajo recepti, ki prihajajo prav iz teh krogov". Spremembe se morajo zgoditi na demokratičnih temeljih, "pas pa morajo zategniti prav vsi".

Borut Pahor (SD) je spomnil, da je že pred letom in pol napovedal spremembo pogodbe Evropske unije, saj ima ta eno valuto in 17 fiskalnih politik. "Če evra ne bomo rešili, bo prišlo do izstopov iz evroobmočja, mi pa moramo ostati v njem," je prepričan. Če evro pade, Pahor napoveduje burna leta politične krize.

Predstavniki strank so govorili tudi o problematiki brezposelnosti mladih in ponudili svoje rešitve.

Erjavec in Žerjav bi vrnila pripravništvo
Erjavec predlaga obvezno pripravništvo, saj "ljudi brez izkušenj nihče noče zaposliti". Prepričan je, da bi država tak strošek, glede na to, koliko daje za izobraževanje, zmogla. Juri je govoril o "drznih investicijah v znanje in razvoj" in preoblikovanju nepotrebnih "tajkunskih bank" v prave razvojne banke, ki kreditirajo razvojne programe in odpiranje delovnih mest.

Pahor spomnil na "padlo" malo delo
Pahor je spomnil na padli reformi o malem delu in preprečevanju dela na črno, ki bi, če bi bili potrjeni, mladim zagotovo pomagali pri iskanju dela, s čimer se je strinjal tudi Juri. Šušteršič je med drugim izpostavil preveliko obremenitev dela v primeru mladih, ki že delajo in nato diplomirajo, zato predlaga mehek prehod, torej razbremenitev delodajalcev prva leta redne zaposlitve, da bi lahko ostali zaposleni pri istem delodajalcu.

Kje so vodovodni inštalaterji?
Hkrati je poudaril pretirano usmerjanje odličnjakov in dobrih učencev na gimnazije in nato družboslovne fakultete, saj meni da je ta miselnost napačna, ampak bi bilo treba tudi takšne učence že zgodaj usmerjati v tehnične in naravoslovne poklice.

Žerjav, ki je napovedal ustanovitev ministrstva za izobraževanje in zaposlitev, prav tako poudarja, da država potrebuje več tehnikov in naravoslovcev, saj brez njih ne bo dosegla preboja. Tudi sam bi znova uvedel obvezno pripravništvo.

Nesposobni naj "gredo domov"?
Erjavec je izpostavil še pomanjkanje deficitarnih poklicev, Pahor pa je poudaril, da veliko štipendij zanje ostaja. Če bo mandatar, bo Pahor predlagal, da tisti, ki v javni upravi delajo slabo, "gredo domov", delajo pa naj sposobni, ki nekaj znajo.

Ekipe za arbitražni sporazum ne bi spreminjali
Odvetniška ekipa za arbitražni sporazum s Hrvaško je sestavljena, za arbitra je izbran Jernej Sekolec. Gostje v studiu so se strinjali, da ekipe ne bi spreminjali. "Gre za ugledne strokovnjake, ki bodo zagotavljali transparentno delo in zagovarjali interese Slovenije," je dejal Juri.

Šušteršič je prepričan, da je arbitražni sporazum zadnja priložnost, da se na pravičen način reši vprašanje meje. "Treba je pripraviti memorandum, kjer bodo naši argumenti najbolje pripravljeni. Ekipe ne bi spreminjali. Naša naloga je, da naredimo vse, da se zadeva odvije hitro in ugodno," je zatrdil.

Pahor je prepričan, da če spora s Hrvaško ne bi rešili, ne bi mogli iti naprej. Žerjav pa obžaluje, da se "predmet spora odvija za zaprtimi vrati, da ga pripravljajo neki uradniki in nihče ne ve, kaj se pripravlja". Dodal je, da je predlagal sestanek poslanskih skupin s predsednikom vlade, a je bil preslišan.

Premier ga je zavrnil, češ da "ta hip memorandum ni zrel, da bi se politika odločila o njem". Žerjav pa je pojasnil, da so kljub nepodpori arbitražnemu sporazumu izide referenduma sprejeli in želijo pomagati pri reševanju resnega vprašanja. A dodaja: "Pomoči nismo mogli ponuditi, ker nismo imeli možnosti."

"DeSUS je podprl arbitražo in mislim, da je referendum zato tudi uspel. Pri memorandumu je treba čim bolj argumentirati zgodovinske okoliščine. Tega ne moremo opraviti ljubiteljsko, sodelovati morajo najboljši strokovnjaki," pa je zatrdil Erjavec.

Opozoril je še, da bi bilo slabo, če bi spet nadaljevali take pogovore, kot so se začeli v oddaji. "Pustimo strokovnjakom, da naredijo vse, kar je potrebno. Če ne bomo dosegli razveljavitve vseh aktivnosti po 25. juniju 1991 in če se bomo med seboj prepirali, bo iztržek slab," je napovedal.

Izpostavili so pomen gospodarske diplomacije
Žerjav je prepričan, da je slovenska diplomacija premalo obrnjena v gospodarski del. Navedel je podatek, da je za politično diplomacijo namenjenih 23 milijonov evrov proračunskih sredstev, za gospodarsko pa le 208.000 evrov. "Če hočemo imeti močno Slovenijo z močnim gospodarstvom, potrebujemo močno gospodarsko diplomacijo," je izpostavil.

Tudi Šušteršič meni, da mora biti diplomacija v funkciji gospodarstva. Dodal je, da diplomatskih predstavništev Slovenije ni treba zapirati, jih je pa treba bolj usmerjati v pomoč gospodarstvu.

DeSUS ima v svojem programu manj zapisanega o diplomaciji. "Treba se je osredotočati na socialno politiko," je pojasnil Erjavec, ki je prepričan, da je treba mrežo veleposlaništev prilagoditi novim razmeram po svetu. "Močneje bi morali biti prisotni tam, kjer se razvijajo trgi, npr. v Braziliji, Argentini, Savdski Arabiji ... Ambasade v EU-ju so nepotrebne, minister gre vsakih 14 dni v Bruselj, kjer se srečuje z ljudmi," je dejal. Izpostavil je še, da je sicer v zadnjem času veliko gospodarskih obiskov, a premalo sklenjenih pogodb.

Pahor je poudaril, da je gospodarsko diplomacijo krepila že njegova vlada in da so rezultati. Tudi on se zavzema, da vlagamo v diplomatska predstavništva v večjih državah z vse močnejšim trgom, npr. Braziliji, Rusiji, Indiji, Kitajski.

Juri je prepričan, da Sloveniji članstvi v Natu in EU-ju pri gospodarski diplomaciji ne pomagata. "Naša diplomacija mora ravnati bolj previdno. Treba je krepiti diplomatsko prisotnost v Latinski Ameriki in Afriki. Nova predstavništva bi odpirali tam, kjer je to potrebno," je povedal.

Za samostojno Palestino in proti vojni v Iranu
Vsi gostje so se tudi strinjali, da bi moral urad za Slovence v zamejstvu in po svetu delovati v okviru zunanjega ministrstva. Tudi na vprašanji o priznanju samostojne Palestine in o upravičenosti morebitne vojne v Iranu so bili odgovori vseh podobni.

Pahor je proti vojni v Iranu in za samostojno Palestino v dogovoru z Izraelom. Tudi v Zaresu so proti vojni v Iranu, podpirajo pa samostojnost Pelestine. Erjavec je dejal, da bodo Palestino slej ko prej morali priznati vsi in tudi DeSUS je za njeno samostojnost, so pa proti vojni v Iranu. Palestino bi priznali tudi v SLS-u in so proti vojni v Iranu. Šušteršič pa je dejal, da bi podprli morebitno vojno v Iranu, če bi bila to odločitev Združenih narodov, samostojnost Palestine podpirajo.