Na predvolilnem soočenju so tokrat sodelovale stranke, ki jih je določil žreb.
Imamo dve pravni državi?
Alenka Šverc, ki je na soočenju predstavljala NSi, meni, da pravno državo imamo na papirju, nihče več ne razume, jo pa nekateri spretno izkoriščajo. Ljudje ne pridejo do pravice, je poudarila.

Patrick Vlačič iz SD-ja je izpostavil, da pravna država ni nekaj, kar se postavi in potem vsi živijo srečno, temveč je nekaj, kar se gradi skozi čas. Po besedah Aleša Zalarja (LDS) pa imamo pravno državo, a nimamo pravne kulture.

Radovan Žerjav (SLS) je poudaril, da je glavna težava učinkovitost pravne države. Za primer je dal zadevo Čista lopata, v kateri se od leta 2008 ni zgodilo nič. Karl Erjavec (DeSUS) je izpostavil, da za malega človeka v Sloveniji ni pravne države in da ni politične volje za obračun z elitami.

Vinko Gorenak (SDS) je kot tipičen primer nedelovanja pravne države navedel afero Barićević in šest tisoč obrtnikov, ki so zaradi plačilne nediscipline šli v stečaj. Miran Györek (SNS) je zatrdil, da imamo pravno državo samo na papirju, o čemer bi morali povprašati predvsem ljudi, ki komajda preživijo.

Maša Kociper (Pozitivna Slovenija) je prepričana, da imamo eno pravno državo in da imajo državljani le občutek, da ne deluje. Bernardka Krnc (Gibanje za Slovenijo) pa je izpostavila, da potrebujemo pravno državo, ki bo temeljila na etiki, logiki in pravičnosti.

Podpirajo študente, a zahteve bo težko izpolniti
Na vprašanje, ali se strinjajo s študentsko zasedbo filozofske fakultete, so vsi kandidati odgovorili pritrdilno. Kandidatom v studiu se tovrstna mirna oblika protesta zdi pozitiva, saj morajo študenti prav tako sodelovati pri sooblikovanju družbe.
Študentom pritrjujejo tudi v zahtevah po prenovi bolonjskega študija in se strinjajo pri tem, da bi moral biti študij dostopen vsem, prav tako štipendije oz. neka oblika denarne pomoči, a je ta možnost v trenutni denarni situaciji države močno omejena. Vinko Gorenak (SDS) in Karl Erjavec (DeSUS) sta ob tem dodala, da bi morale biti štipendije omejene le na tiste, katerih družine niso dovolj premožne.
V drugem krogu vprašanj je voditeljica Rosvita Pesek goste postavljala v hipotetične položaje, ki so bili podobni položajem, v katerih so se znašli sami ali vodje njihovih strank.
Če bi bili le državljani pred televizorjem ...
Erjavec je tako prepričan, da politiku ni treba odstopiti, če ga k temu pozove Računsko sodišče, saj je ta institucija po njegovih besedah spolitizirana. To, tako Erjavec, dokazuje ravnanje Boruta Pahorja, ki je v njegovem primeru upošteval poziv sodišča in ga prezrl v primeru finančnega ministra Franca Križaniča.
Predstavnik Zaresa Pavle Gantar je prepričan, da morajo funkcionarji razkriti svoje deleže v podjetjih in gledati zakon, ali ta dovoljuje prijavljanje določenih podjetij na javne razpise ter pri tem skrbeti za preglednost.
Kaj bi si mislil Milan Gjörek (SNS) o primeru političnega trgovanja z glasovi in zemljišči, v katerega je bil pred časom vpet predsednik stranke Zmago Jelinčič? Gjörek je prepričan, da je, če je takšno "politično" trgovanje v korist Slovenije, potem v redu. "Floskula, da ne trgujemo z glasovi, ne drži," je opisal stanje v DZ-ju.
Kociprova je na vprašanje, kaj bi si mislila o pogodbi, ki bi eni izmed pogodbenih strank odtegnila denar, če bi o delih govorila z mediji, odvrnila, da pogodbo zmeraj podpišeta dve stranki in se zavežeta, da jo bosta spoštovali. Komur se zdijo členi pogodbe sporni, naj je ne podpiše, je dodala.

Kdo lahko zaseda položaje v sodstvu?
Na vprašanje, ali je sprejemljivo, da najvišjo tožilsko funkcijo zaseda človek, ki je v prejšnjem sistemu sodelovala pri montiranih procesih, sta Žerjav in Krnčeva odgovorila, da bi morala ta oseba biti dovolj moralna in etična, da sploh ne bi kandidirala.

Zalar, Gantar, Kociprova, Vlačič in Györek so načeloma proti temu, da bi takšna oseba zasedala tako visok položaj, Šverčeva, Poljšak, Erjavec in Gorenak pa so absolutno proti temu.

Kaj bo s tajkuni?
Beseda je tekla tudi o tem, zakaj noben izmed tajkunov še ni pred sodiščem. Vlačič je pojasnil, da večina tajkunov danes kljub vsemu ne sedi več na vodilnih položajih, da pa je treba najprej ugotoviti, ali so delovali v nasprotju z zakonom.

Šverčeva in Kociprova sta izpostavili komplicirane kazenske postopke, s tem da je Kociprova še dodala, da je tudi tem ljudem treba zagotoviti pravično obravnavo pred sodiščem.

Poljšak je poudaril, da "kraje" omogoča zakonodaja, Krnčeva je izpostavila težavo pomanjkanja znanja v sodstvu o gospodarskem kriminalu. Prepričana je, da bi morali t. i. tajkunsko premoženje zaseči in ga dati v pokojninsko blagajno. Gorenak pa je dejal, da je glavna težava v tem, da sodišča ne delajo in da se sodniki ukvarjajo predvsem s ščitenjem svojih privilegijev.

Žerjav meni, da v tajkunskih zgodbah ni epiloga zaradi neučinkovitosti, nihče pa se po njegovem mnenju ne dotika NLB-ja, ki je srce tajkunske zgodbe. Zalar je dejal, da so določeni premiki bili, boli pa morda to, da ni bil odrejen noben pripor.
Erjavec je dodal, da se s tajkuni ne bo zgodilo nič, ker so preveč povezani s politiko. "Ne govorite, da se ne da tajkunov preganjati. Mene so preganjali zaradi nevestnega dela, vsi tajkuni pa so nevestno delali," je dejal. Poljšak bi po drugi strani odvzel pasivno in aktivno volilno pravico tistim, ki so storili kriminalna dejanja in jim odvzel premoženje.
Več decentralizacije za bolj razvit severovzhod
Zadnje vprašanje se je dotaknilo, kako bi pospešili razvoj severovzhoda države, ki v vseh kazalnikih zaostaja za drugimi deli države, zlasti za osrednjim in zahodom. Odgovori so bili na tej točki bolj ali manj identični. Vsi se zavzemajo za večjo decentralizacijo in prenos oblasti na regionalno raven ter dvig izobrazbe.