Liberalna akademija je pripravila okroglo mizo z naslovom Volitve kot veliki pok populizma, na kateri so sodelovali politolog Drago Zajc, sociologa Srečo Dragoš in Niko Toš, pisatelj Iztok Osojnik, nekdanja novinarka Mojca Drčar Murko, pravnica Barbara Rajgelj in predsednik Liberalne akademije Darko Štrajn.

Štrajn: V Sloveniji imamo zelo močno skrajno desnico
Štrajn je uvodoma povedal, da smo priča eni najslabših volilnih kampanj doslej, predvsem zaradi regresije kvalitete javnega dialoga. Prepričan je, da zaradi tega kampanja bolj spominja na estradno kampanjo. Ob tem je izpostavil, da v Liberalni akademiji vidijo nevarnost ponovne zmage skrajne desnice na prihajajočih volitvah in uresničitev madžarskega scenarija. Kot je še dejal, imamo v Sloveniji zelo močno skrajno desnico – in ni treba posebej omenjati, v okviru katere stranke je organizirana.

"V Liberalni akademiji se jezimo na levo opcijo zaradi tega, kar ni uspela narediti v zadnjih treh letih, in ker v kampanji ne zna uporabiti pravih argumentov, ki jih ima proti skrajni desnici, ki najavlja svojo zmago," opozarja Štrajn, ki se mu zdi nerazumljivo, da levica v kampanji ne uporabi izidov preiskav o trgovini z orožjem in brezplačnikih.

Toš: Volivci so nepripravljeni
Toš se je pridružil Štrajnovemu mnenju. Same volitve je primerjal z lovom na ciplje. Poudaril je, da so se na predčasen prihod cipljev ustrezno pripravili le tisti ribiči (stranke), ki so dojeli, da je ta prihod možen. Zatrdil je, da gredo nekateri ribiči na lov s strganimi mrežami, predvsem LDS, Zares in SD, ki pa so si mreže strgali tudi sami in med sabo.

Kar se dogaja z Virantom in Jankovićem je po njegovem trganje ribiške mreže, pri čemer ni važno, ali večji del jate rib uide, ampak da ujameš svoj del cipljev. Toš je ob tem dodal, da volilno telo ni pripravljeno in da se ne zna odzvati na nepredvidljive položaje, pri čemer je en del volivcev oz. "kot Štrajn pravi, skrajne desnice," po njegovem mnenju dobro prepoznaven in se vedno čuti poklicane.

Rajgljeva: Janša poskuša razvrednotiti moč sodstva
Rajgljeva je izpostavila, da je prva stvar, ki se pojavlja pri kandidatih v kampanji, ki opozarjajo na nedelovanje pravne države, da sami ne spoštujejo institucij pravne države. Pri tem je posebej omenila predsednika SDS-a Janeza Janšo, ki naj bi ponižujoče govoril o sodni veji oblasti in tako poskušal razvrednotiti njeno moč.

Skrbijo jo tudi napovedi ustavnih sprememb sodstva in napovedi o ukinitvi trajnega mandata sodnikov. Po njenem mnenju gre pri tem za ustvarjanje zastraševalnega okolja.

Osojnik: Vpliv kulture se je zmanjšal
Osojnik je dejal, da kultura nima več vpliva na izid volitve, kot ga je imela še nedolgo tega. Pri tem je mislil npr. na pomen Nove revije. Prepričan je, da se je kultura danes razdelila na dva dela, in sicer na obrobni del, ki ga predstavljajo ljudje, ki so še pripravljeni vzgajati ustvarjalnost, in na mainstreamovski del, ki ga je zasedla populacija, ki jo zanimajo izključno privilegiji, do katerih se lahko dokopljejo tudi s povezavo s politiko.

Dragoš je spregovoril predvsem o sociali. Prepričan je, da sta v krizi, v kateri smo, mogoči samo dve poti. Pri prvi se varčuje pri tistih, ki nimajo nič. To je najlaže, saj se zaradi neorganiziranosti ne upirajo, poleg tega pa se tako socialna neenakost ne poveča. Pri drugi poti lahko rečemo, da tem ljudem ne bomo nič jemali in jih bomo obdržali pri življenju, a bomo vzeli drugje. Kot pravi, je v času krize namreč treba vsaj začasno zmanjšati družbeno neenakost.