Predsednikova pooblastila so skladno s slovenskim ustavnim redom omejena. Še najbolj izrazita so v času, po državnozborskih volitvah. Foto: BoBo
Predsednikova pooblastila so skladno s slovenskim ustavnim redom omejena. Še najbolj izrazita so v času, po državnozborskih volitvah. Foto: BoBo
Zoran Janković
Velikega zmagovalca čaka težko delo. Ga po delu v "najlepšem mestu" čaka država z "lepotno napako"? Foto: BoBo
SDS
Veliko, a premalo ... Foto: BoBo
Türk mora mandatarja predlagati do 23. januarja

30. januar pa je skrajni rok za glasovanje v državnem zboru, saj morajo poslanci o predsednikovem predlogu odločati najmanj 48 ur in najpozneje v sedmih dneh po vložitvi njegovega predloga. In še: skladno z zakonom o vladi mora biti ministrska ekipa potrjena najkasneje v treh mesecih po potrditvi novega premierja. Skrajni rok za najverjetnejšega mandatarja za sestavo vlade Zorana Jankovića (če bo prejel mandat in bil potrjen) je torej 30. april 2012.

Pahorjeva vlada se bo dokončno poslovila, ko bo po volitvah novi, šesti sklic DZ-ja. Ustanovno sejo skliče predsednik države v 20 dneh po izvolitvi novih poslancev. Slednji na predlog predsednika republike, ki se predhodno posvetuje z vodji poslanskih skupin, voli novega premierja. Kandidata za predsednika vlade mora predsednik republike predlagati DZ-ju najpozneje v 30 dneh po konstituiranju DZ-ja, ta pa mora imenovanje izvesti najpozneje sedem dni po prejetju predloga kandidata.

OD IZVEDBE VOLITEV DO POTRDITVE VLADE je bilo v preteklosti potrebnih:
- leta 1992: 50 dni (Drnovšek)
- leta 1996: 117 dni (Drnovšek)
- leta 2000: 46 dni (Drnovšek)
- leta 2004: 60 dni (Janša)
- leta 2008: 60 dni (Pahor)

Janševa pobuda bo najverjetneje ostala na papirju
Na tem mestu ni odveč opomniti na siničnji izjavi Zorana Jankovića in Gregorja Viranta. Prvi je nedavno pobudo Janeza Janše za ustavne spremembe, ki bi gornje postopke poenostavile in skrajšale, načeloma pozdravil, a pobudo za njihovo formalno predložitev v obravnavo prepustil predlagatelju.

Virant je dejal, da predlog pozdravlja, a bi njegovo sprejemanje po njegovem mnenju podaljšalo čas za sestavo vlade. Strinja se, da bi veljalo o tem razmisliti v prihodnosti.

Na oder stopi mandatar ...
Mandatar za sestavo vlade je izvoljen z večino glasov vseh poslancev. Če kandidat ne dobi potrebne večine glasov, lahko predsednik republike po ponovnih posvetovanjih v štirinajstih dneh predloži drugega ali ponovno istega kandidata, prav tako pa lahko predlagajo kandidate tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Če je bilo v tem roku vloženih več predlogov, se glasuje o vsakem posebej, in sicer najprej o kandidatu predsednika republike, če ta ni izvoljen, pa še o drugih kandidatih po vrstnem redu vložitve predlogov.

Če ni izvoljen noben kandidat, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve, razen če državni zbor v oseminštiridesetih urah z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev ne sklene izvesti ponovnih volitev predsednika vlade, kjer za izvolitev zadošča večina opredeljenih glasov navzočih poslancev. Na ponovnih volitvah se glasuje o posameznih kandidatih po vrstnem redu števila glasov, dobljenih pri prejšnjih glasovanjih, nato pa o novih, do volitev vloženih kandidaturah, med katerimi ima prednost morebitni kandidat predsednika republike.

Če tudi pri teh volitvah noben kandidat ne dobi potrebne večine glasov, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše volitve.

... šele nato ministrski zbor
Potrjeni mandatar mora najpozneje petnajst dni po svoji izvolitvi DZ-ju predlagati imenovanje ministrov. Vsak kandidat za ministra se predstavi delovnemu telesu DZ-ja z resornega delovnega področja. Če predsednik vlade v navedenem roku ne predloži sestave vlade, mu lahko državni zbor določi rok, v katerem mora predložiti predlog za sestavo vlade. Če tudi po izteku tega roka predsednik vlade ne predloži predloga za imenovanje ministrske ekipe, državni zbor ugotovi, da je predsedniku vlade prenehala funkcija.

Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če sta imenovani več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja. Predsednik vlade mora v desetih dneh po nastopu funkcije vlade predlagati še neimenovane ministre oziroma obvestiti državni zbor, katere resorje bo začasno, vendar ne dlje kot za tri mesece prevzel sam ali jih poveril drugemu ministru.

Če Državni zbor tudi v treh mesecih po nastopu funkcije vlade ne imenuje še neimenovanih ministrov, državni zbor sprejme sklep, da je funkcija predsedniku vlade in ministrom prenehala.

Poslanci nato glasujejo o vseh ministrih naenkrat (t. i. lista ministrov). Če lista ni izvoljena, se opravi novo glasovanje na podlagi nove liste kandidatov. Če tudi ta lista ne dobi zadostne podpore, lahko predsednik vlade predlaga, da se o vsakem kandidatu z liste glasuje posebej.

Neuradno: "Ducat nezdružljivih"
Letošnjega maja je začela veljati sprememba zakona o poslancih, ki ureja nezdružljivost poslanske funkcije z župansko ali podžupansko. Sestava šestega sklica državnega zbora še ni dokončna, a je na neuradnem seznamu poslancev za zdaj mogoče najti 11 županov in enega podžupana. Če bo takšna sestava obstala, bodo prebivalci nekaterih občin najkasneje v prvi polovici aprila znova obiskali volišča. Zakon namreč narekuje, da županska funkcija preneha s potrditvijo mandata v DZ-ju (najkasneje 24. december). Občinski sveti imajo za tem za razpis nadomestnih volitev na voljo do 15 dni, volitve pa morajo biti izvedene v 60 do 90 dneh. Mandat novih občinskih funkcionarjev bo trajal le do rednih lokalnih volitev leta 2014.

Na spletnem omrežju Twitter sta Aleš Zalar in Pavel Gantar kandidaturo v šali že napovedala. A z izjavami politikov se ne gre šaliti ...

Türk mora mandatarja predlagati do 23. januarja