V skladu z zakonom o volilni kampanji sme stranka, ki nastopa na volitvah, za volilno kampanjo porabiti 0,40 evra na volivca, a le v volilni enoti/okrožju, v kateri je vložila kandidatno listo. Stranka, ki bo imela kandidate v vseh 88 volilnih okrožjih, bi tako lahko za volilno kampanjo namenila okoli 680 tisoč evrov.
Iz odgovorov strank, ki smo jih povprašali o načrtih glede financiranja kampanje, je razbrati, da so stare znanke iz prejšnjih parlamentarnih volitev še vedno obremenjene z dolgovi zaradi posojil, ki so jih najele za lokalne ali celo prejšnje lokalne volitve, medtem ko nove liste "kapital" še zbirajo.

Dve stranki bosta najeli posojilo
Posojilo za financiranje volilne kampanje nameravata za zdaj najeti le Slovenska ljudska stranka (SLS) in Stranka mladih Slovenije – Zeleni Evrope (SMS). Druge stranke, ki so se odzvale na vprašanja MMC-ja, bodo uporabile obstoječa sredstva.

Kampanja (finančno) skromnejša od prejšnje?
V SD-ju, zmagoviti stranki prejšnjih volitev, bodo volilni kampanji namenili največ 50 odstotkov dovoljene porabe finančnih sredstev. Kako zadolžena je stranka, niso želeli povedati, so pa dejali, da imajo obveznosti iz prejšnjih volitev in da jih poravnavajo v skladu z zmožnostmi.

Zmožnost odplačevanja posojil SD-ja, SLS-ja in Zaresa …
SLS načrtuje skromnejšo kampanjo, kot je bila tista pred parlamentarnimi volitvami 2008, in sicer naj bi porabili vsaj polovico manj denarja kot takrat. Za njeno financiranje nameravajo najeti tudi največ 350 tisoč evrov posojila. Tudi SLS še odplačuje posojilo 106.666 evrov. Zagotavljajo, da mesečne obroke redno odplačujejo.

Zadolženi so tudi v Zaresu, ki mora banki vrniti še 90 tisoč evrov posojila, ki ga je stranka najela za pokritje stroškov lokalnih volitev. Posojilo redno odplačujejo, in ker načrtujejo skromno kampanjo (porabili naj bi le nekaj 10 tisoč evrov oziroma toliko, kolikor jim bo uspelo zbrati), novega posojila ne nameravajo najeti.

… milijonsko zadolženi LDS ...
Najbolj zadolžen je LDS, katerega zadolženost "se trenutno giblje okoli milijona evrov", so povedali za MMC. Znano je, da ima stranka nekaj računov blokiranih. Posojila za volilno kampanjo ne bodo najeli, finančna konstrukcija za volilno kampanjo pa še ni končana, zato o zneskih ne želijo govoriti. Sporočili so, da bo kampanja skromnejša od prejšnjih, kot razlog pa so navedli kratke časovne roke in omejena finančna sredstva.

… in SDS
SDS ima trenutno 1,1 milijona evrov dolgoročnega dolga, so sporočili iz stranke. Kampanjo bodo tako financirali iz lastnih sredstev in prostovoljnih prispevkov, ta pa ne bo razkošna. Koliko nameravajo porabiti, niso razkrili, bodo pa porabljena sredstva "v skladu z zakonskimi določbami in v skladu s splošnim gospodarskim stanjem v državi".

… ter brezskrbna DeSUS in SNS
Iz SNS-a so sporočili, da niso zadolženi, prav tako ne nameravajo najemati posojil za volilno kampanjo. Koliko nameravajo porabiti zanjo, se še niso odločili, poraba pa naj bi se vrtela "v okviru razpoložljivih sredstev" in naj bi bila nižja kot za pretekle volitve. V DeSUS-u bodo za kampanjo porabili okoli 250 tisoč evrov, posojila ne bodo najeli, dolgov pa nimajo, so sporočili iz stranke.

SMS in NSi ne bosta zapravljala
Med neparlamentarnimi strankami bodo posojilo zagotovo najeli v SMS-u – Zelenih Evrope, in sicer 20 tisoč evrov, medtem ko v NSi-ju o tem še razmišljajo. SMS – Zeleni Evrope namerava porabiti manj kot desetino dovoljenih sredstev, stranka pa mora odplačati še 3.500 evrov dolga z lanskih lokalnih volitev.

NSi bo za volilno kampanjo namenil le do 20 odstotkov dovoljenih sredstev, saj si, kot "trenutno še neparlamentarna stranka, večjega finančnega vložka v volilno kampanjo ne morejo privoščiti". Stranka ima še 50 tisoč evrov dolga zaradi posojila, najetega za parlamentarne volitve leta 2008, o posojilu za prihajajoče volitve pa še razmišljajo.

Novinci na politični "sceni" (še) niso zadolženi
(Relativni) novinci na političnem prizorišču z dolgovi (za) zdaj še niso obremenjeni. V Listi Virant so po njihovih besedah volilno kampanjo zastavili zelo racionalno, saj načrtujejo, da stroški ne bi presegli 100 tisoč evrov. Dolgov nimajo, posojila pa ne nameravajo najeti.

Brez dolgov in brez namere o najemu posojil so tudi v Demokratični stranki dela, pri kateri nameravajo za kampanjo porabiti le okoli 30 tisoč evrov, saj "ne vidijo možnosti, da bi sami zbrali več". V TRS-u so še skromnejši, saj kampanji odmerjajo največ 10 tisoč evrov. Posojil ne bodo najemali, zadolženi pa niso.

V Pozitivni Sloveniji Zorana Jankovića zagotavljajo, da sredstva še zbirajo, zato zneska, ki ga bodo porabili, ne morejo napovedati, bodo pa ostali znotraj zakonsko določenih okvirov. O posojilu za zdaj ne razmišljajo.

Le dobrih 2 tisoč evrov pa bodo za volitve namenili v Stranki enakih možnosti SEM - SI. Zadolženi niso, o posojilu pa "niti v sanjah" ne razmišljajo. V koaliciji Za Slovenijo pričakujejo, da bodo za kampanjo zbrali okoli 3.000 evrov lastnih sredstev, je dejal predsednik sveta Stranke slovenskega naroda Miha Majc, ki je dodal, da čakajo še na sredstva morebitnih donatorjev. Na vprašanje o zadolženosti odgovarjajo, da koalicija "ni zadolžena niti za 1 evrocent", posojil pa ne bodo najemali. Bolj skopi s številkami so v Gibanju za Slovenijo, saj so dejali, da bodo porabili sredstva "v okviru zakonskih predpisov". Posojil ne bodo najemali, zadolženi pa niso.

Prestop praga parlamenta prinaša tudi denar
Uspešnim strankam se po volitvah del vloženih sredstev povrne. Organizatorji volilne kampanje strank, ki jim bo uspel preboj v državni zbor, lahko računajo na povrnitev stroškov - 0,33 evra za dobljeni glas volivca, pri čemer pa skupni znesek povrnjenih sredstev ne sme preseči zneska, ki so ga porabile za volitve. Nekaj denarja lahko pričakujejo tudi tisti, ki jim praga za vstop v državni zbor ne bo uspelo prestopiti, a bodo zbrali najmanj 6 odstotkov glasov od skupnega števila oddanih v volilni enoti oziroma najmanj dva odstotka glasov od skupnega števila glasov oddanih v državi. Povrnitev stroškov v tem primeru znaša 0,17 evra za dobljeni glas.

Uspešne stranke med letom prejemajo tudi denar iz proračunskih sredstev, kar omogoča zakon o političnih strankah. Po njem ima pravico do proračunskih sredstev vsaka stranka, ki na volitvah doseže odstotek glasov oziroma 1,2 odstotka, če nastopi v koaliciji. V treh letih predčasno iztekajočega se mandata so ta denar poleg sedmih parlamentarnih strank prejemale še neparlamentarne NSi, SMS - Zeleni Evrope in Lipa. Vseh deset strank je v treh letih prejelo okoli 8,7 milijona evrov, okoli polovico največji stranki SDS in SD. Stranke denar porabijo za delovanje in dejavnosti, pri tem pa v zakonodaji natančen namen porabe ni določen.