Dušan Plut iz Stranke za trajnostni razvoj Slovenije pravi, da naša država v samooskrbi bistveno zaostaja za Islandijo, čeprav so njune naravne danosti glede pridelave hrane neprimerljive. Medtem ko je bila ob osamosvojitvi samooskrba več kot 90-odstotna, pa sedaj znaša okoli 50 odstotkov, dodaja.

Kje bomo kupovali hrano?
Zaradi zaraščanja in pozidave je Slovenija namreč izgubila okoli 100.000 hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi, ob tem pa se po njegovih besedah postavlja tudi vprašanje, kje bo Slovenija v prihodnosti sploh lahko kupovala hrano, glede na zelo skromno geopolitično težo.

Prevetriti je treba zakonodajo
Da bi povečali stopnjo prehranske samooskrbe na 80 odstotkov, v stranki med drugim predlagajo zaščito kmetijskih zemljišč, pospeševanje ukrepov ohranjanja rodovitnih kmetijskih zemljišč, preprečevanje nesmiselnih pozidav, opustitev gradnje hitre ceste Velenje–Šentrupert po planirani trasi. Prav tako predlagajo povezovanje kmetov in zadružništva ter ohranjanje poseljenosti podeželja.

Poleg tega je po njegovem mnenju treba prevetriti zakonodajo, da šole in vrtci ne bi bile več dolžne kupovati najcenejše hrane na trgu. Lahko bi pa tudi zahtevali od velikih trgovcev, da morajo v določenem deležu ponujati doma pridelano hrano.