verodostojna alternativa. Ali je Slovenija za to že zrela, pa bomo videli," je dejal Blaž Kavčič.

Na novinarski konferenci Stranke mladih - zeleni Evrope, na kateri so predstavili program stranke za državnozborske volitve, je Kavčič ob začetku podaril, da so se skupaj zbrali politični akterji, ki v ospredje postavljajo človeka in kakovost človekovega življenja.

Sicer se bodo stranki SMS - zeleni Evrope na volitvah pridružili še: Demokratska stranka, Zveza za Primorsko, Zelena koalicija in najvidnejši člani stranke Zeleni Slovenije. Prav tako pa se bo stranki pridružil tudi že omenjeni Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta.

Gregorčič: Države ne smemo upravljati centralistično
Predstavnik Demokratov Slovenije Mihael Jurak je dejal, da se danes temeljno vprašanje glasi, komu zaupati. "V tem trenutku je preveč najav in blišča. Veliko je zapisanih programskih usmeritev, ki so tudi nam sorodni, ampak tisti, ki jih predstavljajo po naših ocenah, niso verodostojni."

Ob tem je Pavel Gregorčič iz Zveze za Primorsko podaril, da si želijo predvsem to, "da bi državo upravljali na drugačen, demokratičen način, in ne centralističen, kot je sedaj". Po njegovih besedah bi to dosegli tako, da bi "javna sredstva delili od spodaj navzgor, in ne ravno obratno".

Kritičen je bil tudi do napovedi nekaterih političnih nasprotnikov, ki poudarjajo, da je treba zmanjšati število ministrstev. Prepričan je namreč, da je namesto tega "treba vsebinsko poseči v upravljanje države".

"Glavna okupacija je zelena politika"
Bojko Jerman iz SMS-a pa je povedal nekaj več o njihovi usmeritvi v zeleno politiko, ki je njihova "glavna okupacija". Izpostavil je štiri glavne poudarke njihovega programa, in sicer zelena usmeritev, socialne pravičnosti za vsakogar, odgovorna in pametna ekonomija ter prava demokracija.

Na vprašanje, kako nameravajo zmanjšati javno porabo, je Kavčič dejal, da ni res, da je treba javno porabo zmanjšati. "To je neoliberalistična zabloda." "Od javnega sektorja moramo dobiti več, ga racionalizirati, to drži, ampak v makroekonomskih številkah naša javna poraba tudi slučajno ni prevelika." Poudaril je še, da do krize niso pripeljale plače učiteljev, delavcev, inženirjev itd., pač pa prevelika koncentracija kapitala predvsem v finančni industriji. Javni primanjkljaj bi tako zmanjšali s tem, da bi ustvarili več, je sklenil Kavčič.