Če bi se to zgodilo v širokih razsežnostih, bi tudi država prišla na svoj identitetni rob, je pojasnil predsednik odbora za kulturo v strokovnem svetu SDS-a Aleksander Zorn.

Kultura ima namreč izjemno vlogo tudi pri ustanovitvi države, saj je "na Slovenskem v sami zgodovini imela izjemno nacionalnoafirmativen pomen, bila je narodna afirmacija in zamenjava za narodno politiko, ki je nismo imeli", je med drugim izpostavil Zorn. Posledično je po njegovih besedah "slovenska kultura vdelana v sam temelj države". Kot je še pojasnil, se je njena vloga od osamosvojitve do danes spremenila, vendar pa bi morala še vedno biti kohezivna sila, ki dela identiteto države drugačno od drugih, vendar pa po njegovem mnenju ni tako.

Kaj je smiselno in treba narediti na področju kulture ...
Zorn izpostavlja nacionalni program za kulturo, ki je "ustava ministrstva za kulturo". Dejal je, da je "nacionalni program za kulturo postal nenadzorovan izdelek, ki ga je pripravljala polovica ministrstva vsaj dve leti, kakor da bi se delalo kulturo samo". Dodal je, da je postal "popolnoma nepregleden in element manipulacije, kjer se lahko vsak zapiči v vsako podrobnost". Napoveduje, da bo v prihodnjem mandatu "ta ustava zbirka načel, programski del pa bo pripravljen posebej".

Med prioritetnimi projekti je Zorn naštel tudi izvedbo projekta Evropska prestolnica kultura, saj si morebitne neizvedbe "ne moremo privoščiti". "To bo treba natančno pregledati in izpeljati," dodaja.

Prepričan je tudi, da je treba pregledati tudi, kaj je "pri pisanju zakonov, ki so nujni za delovanje ministrstva in vlade, manjkalo". "Ministrica za kulturo je ta položaj zapustila in tako so nekateri zakoni ostali terminsko v zraku. Državni zbor mora sprejeti nekakšen prehoden načrt in predstaviti seznam tistih, ki bi morali biti vključeni," je še pojasnil Zorn. Poudaril je še, da bodo pripravili izhodišča za posodobitev javnega sektorja, "v treh mesecih pa bo narejen načrt, kako ta projekt do konca mandata zares zagnati oziroma urediti". "To je velikanska stvar, kajti to ni urejeno že dvajset let," je dejal Zorn.

Ob koncu je še dodal, da bo potrebna ocena, s kakšnimi sredstvi v okviru rebalansov lahko "kultura še deli usodo zategovanja pasu in ostaja hkrati tisto, kar mora biti".

"Status svobodnih ustvarjalcev se je poslabšal"
Aleksander Zorn je še pojasnil, da so v zadnjih dneh dobili kar nekaj pomembnih sporočil glasbenikov. Izpostavil je peticijo številnih glasbenikov. "Ti so namreč ugotovili, da sta se v času te vlade status in položaj svobodnih ustvarjalcev bistveno poslabšala, tako da zdaj njihove honorarje filtrirajo skozi ustanove tako, da ustvarjalcem ostaja zelo malo oziroma bistveno manj, kot je to ostajalo v preteklosti," je še povedal Zorn in napovedal, da bo "treba zakon o avtorskih in sorodnih avtorskih pravicah natančno pregledati in v tem smislu popraviti, da bodo avtorji spet postali tisto, kar so, torej ustvarjalci, ki bodo za svoje delo dobili plačilo, ne pa, da bodo stali v vrsti kot zadnji, ko se bo delil denar od njihovih stvaritev".