Največkrat je šlo za razdeljevanje volilnega materiala, nekaj pa je bilo tudi objav na spletu, v časopisih, na radiu in televiziji. Prišlo je tudi do trganja, poškodovanja, prelepljanja plakatov ali panojev z volilnimi vsebinami ter neprimernega plakatiranja vozil. Prijave so povezane tudi s poskusi agitacije.

Molk do 19. ure v nedeljo
Med volilnim molkom, ki velja do zaprtja volišč v nedeljo do 19. ure, je prepovedana vsakršna dejavnost, ki bi volivce navajala h glasovanju za enega izmed kandidatov ali političnih strank. Po zakonu o volilni in referendumski kampanji se mora volilna kampanja končati najpozneje 24 ur pred dnem glasovanja. Za volilno kampanjo, letošnja se je začela 22. avgusta, veljajo vse politične oglaševalske vsebine in oblike politične propapagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivk in volivcev. Za volilno kampanjo zlasti štejejo propaganda v medijih, plakatiranje in javni shodi, izvaja pa se lahko tudi prek telekomunikacijskih storitev.

Telefonske številke za prijavo kršitev volilnega molka
Državljani bodo lahko podatke o domnevnih kršitvah volilnega molka sporočali dežurni službi na ministrstvu za notranje zadeve.

V nočnem času, od polnoči do sobote do 7. ure, bo klice sprejemal Operativno-komunikacijski center Generalne policijske uprave na telefonski številki 080 12 00. Prijave morebitnih kršitev bodo na isti številki sprejemali tudi v nedeljo do 7. ure.

V soboto in nedeljo, od 7. ure do 19. ure, bo prijave sprejemala dežurna služba direktorata za upravne notranje zadeve pri notranjem ministrstvu, na telefonski številki 080 21 13.

Kršilce lahko doleti globa
Za kršenje volilnega molka so predvidene tudi globe. Organizatorja kampanje, ki ne konča kampanje 24 ur pred dnem glasovanja, tako lahko kaznujejo z globo med 800 in 1.200 evri. Med kršitve sicer spada tudi agitiranje na volišču, motenje reda na volišču, kaznovani pa so tudi državljani, ki potem ko so glasovali, kljub opominom predsednika volilnega odbora nočejo oditi z volišča.