DeSUS je letos praznoval 18. rojstni dan. Foto: RTV SLO
DeSUS je letos praznoval 18. rojstni dan. Foto: RTV SLO

Stranka se je rodila še v časih, na kar smo lahko zagotovo ponosni, ko je bivši SFRJ zaradi znanih vzrokov vse bolj razpadal /.../. Državljani, še posebej upokojenci v Sloveniji, so se vse bolj spraševali o stabilnosti in zaupanju v svojo prihodnost. Politični pluralizem /…/ je silovito izbruhnil na plan. Tudi s spodbudami in pogumom mnogih, ki so danes člani našega DeSUS-a.

DeSUS
V 18 letih je upokojensko stranko vodilo šest predsednikov. Zdaj ji načeluje Karl Erjavec. Foto: MMC RTV SLO

Če bi sodili zgolj po t. i. volilnem telesu, saj predstavljajo slovenski upokojenci več kot pol milijona glasov, bi DeSUS lahko načelno res uvrščali /…/ na obrobje parlamentarne demokracije. Toda upoštevati kaže zlasti idejno in politično raznolikost slovenskega življa ter razmišljanja o prihodnosti, česar ne kaže zanemarjati.

DeSUS

Prav glede tega, kot smo zapisali, sta modrost in izkušnje, ki jih ima DeSUS, naša prednost in bogastvo. Ne le za stranko, temveč predvsem za slovensko družbo.

DeSUS
V 18 letih je bilo v DeSUS-u tudi nekaj pretresov. Foto: MMC RTV SLO

Kot je zapisano na spletni strani DeSUS-a, je to »neodvisna in nazorsko neobremenjena politična stranka«, ki ima svoje korenine v nekdanjem Društvu upokojencev Maribor Center. Ravno iz jedra članov tega društva je namreč leta 1990 zrasla Demokratična stranka - zveza upokojencev Maribor, ki se je leta 1991 preimenovala v Demokratično stranko upokojencev Slovenije, leta 2005 pa v DeSUS - Demokratična stranka upokojencev.

Stranka je leta 1993 izgubila močno skupino ljudi, ki so se odločili, da skupaj z drugimi pomagajo ustanoviti Združeno listo socialnih demokratov (ZLSD). Kljub temu se je število članov DeSUS-a pozneje večalo, letos pa naj bi stranka za nastop na volitvah pridobila tudi nekaj novih imen. Kot je skrivnostno napovedal prvi mož stranke Karl Erjavec, naj bi bila med njimi znana imena iz LDS-a, SLS-a in SD-ja.

Stranka upokojencev danes natančno navaja cilje, h katerim stremi. To so:
- spoštovanje dostojanstva človeka ter varovanje njegovih pravic in svoboščin;
- zavzemanje za suvereno, laično, pravno in socialno državo ter za njeno vključevanje v mednarodne organizacije;
- ustvarjanje takšnih razmer oz. politike, ki bodo zagotavljale sistem zdravstvene in socialne varnosti državljanov ter sistem pokojninsko-invalidskega varstva, ki bo temeljil na doslednem uresničevanju pravic iz prejšnjega dela ter spoštoval medgeneracijski sporazum med dejavno generacijo in upokojenci oz. invalidi;
- varovanje okolja in zagotavljanje do človeka prijaznih razmer na vseh področjih in območjih njegovega življenja;
- podpiranje uspešnega ter policentrično usmerjenega gospodarskega razvoja države;
- učinkovitejše razvijanje lokalne samouprave v občinah in pokrajinah ter delavskega soupravljanja v gospodarskih družbah;
- prizadevanje za gospodarsko uspešno in socialno pravično družbo, humane medsebojne odnose, učinkovitost pravnega reda in za dosledno spoštovanje že pridobljenih pravic državljanov;
- spoštovanje vrednot narodnoosvobodilnega boja;
- sodelovanje s političnimi strankami in organizacijami civilne družbe doma in v svetu s ciljem utrjevati ter izvajati demokratične družbene odnose.


Med znanimi imeni je kot nove kandidate na strankini listi naštel župane Slovenj Gradca, Kamnika ter občine Miren - Kostanjevica, Matjaža Zanoškarja, Toneta Smolnikarja in Zlatka Marušiča, sindikalista Dora Hvalico in Dušana Rebolja, nekdanjega veleposlanika Draga Mirošiča, novinarja Mitjo Meršolja, svetovalca uprave Darsa Jožeta Zimška, Dušana Krajnika ter nekdanjo generalno sekretarko LDS-a Meto Vesel Valentinčič.

DeSUS letos petič na volitve
DeSUS na volitvah v DZ sodeluje že od leta 1992, ko je stranka prišla do prvega poslanskega mesta na skupni listi z Združeno listo socialnih demokratov. Leta 1996 je na parlamentarnih volitvah prejela 46.512 glasov (4,32 odstotka volivcev) in s tem 5 poslanskih mest. Leta 2000 je s 55.696 glasovi (5,16 odstotka volivcev) zaradi sprememb volilnega praga za vstop v DZ eno poslansko mesto izgubila in ostala pri štirih. Prav toliko poslancev je obdržala na zadnjih volitvah leta 2004, ko je dobila 39.150 glasov (4,04 odstotka volivcev).

V 18 letih je upokojensko stranko vodilo šest predsednikov: Ivo Sisinger, Rado Lipič, Jože Globačnik, Janko Kušar, Anton Rous in Karl Viktor Erjavec. Slednji, ki je vodenje prevzel leta 2005, še vedno načeluje stranki in rad ponovi geslo: »Brez nas ne gre

Med dosežki dopolnitev pokojninskega zakona
Med najpomembnejše dosežke do zdaj v stranki štejejo pripravo predloga in sprejem dopolnitev pokojninskega zakona - z usklajevanjem pokojnin z rastjo plač dvakrat letno naj bi pridobili vsi upokojenci; nasprotovanje uvedbi enotne davčne stopnje, ki naj bi še pospešila siromašenje revnih in bogatenje bogatih; seniorsko olajšavo pri dohodnini (poslanci DeSUS-a so predlagali in dosegli sprejetje zakonske ohranitve seniorskega znižanja pri odmeri dohodnine); sprejem azbestnega zakona (DeSUS je zahteval zaščito prizadetih in bolnih) in boj za pravice bolnikov - poslanci upokojenske stranke zahtevajo državni program zdravstva, zdravstvenih storitev in zdravstvenih institucij ter odklanjajo institut svobodnega zdravnika specialista.

Stranka ima tudi svoje glasilo Novice
Kako je s prepoznavnostjo stranke in njenimi mednarodnimi povezavami? »Že nekaj let uspešno sodelujemo s stranko upokojencev Republike Hrvaške - HSU,« pravijo člani in dodajajo, da imajo vzpostavljen tudi stik s predstavnikom iz Italije v Evropskem parlamentu Carlom Fatuzzom, »ki se v Evropski uniji ukvarja s problemi starejše populacije«.

Stranka izdaja tudi svoje glasilo z naslovom Novice, ki od leta 2000 izhaja vsak drugi mesec.

Stranka se je rodila še v časih, na kar smo lahko zagotovo ponosni, ko je bivši SFRJ zaradi znanih vzrokov vse bolj razpadal /.../. Državljani, še posebej upokojenci v Sloveniji, so se vse bolj spraševali o stabilnosti in zaupanju v svojo prihodnost. Politični pluralizem /…/ je silovito izbruhnil na plan. Tudi s spodbudami in pogumom mnogih, ki so danes člani našega DeSUS-a.

DeSUS

Če bi sodili zgolj po t. i. volilnem telesu, saj predstavljajo slovenski upokojenci več kot pol milijona glasov, bi DeSUS lahko načelno res uvrščali /…/ na obrobje parlamentarne demokracije. Toda upoštevati kaže zlasti idejno in politično raznolikost slovenskega življa ter razmišljanja o prihodnosti, česar ne kaže zanemarjati.

DeSUS

Prav glede tega, kot smo zapisali, sta modrost in izkušnje, ki jih ima DeSUS, naša prednost in bogastvo. Ne le za stranko, temveč predvsem za slovensko družbo.

DeSUS