Erjavec se je rodil leta 1960 v Aiseauju v Belgiji, kjer sta njegova starša kot ekonomska izseljenca konec 50. let našla delo in začasen dom. Tam je najprej obiskoval javno, nato pa elitno zasebno šolo za otroke diplomatov. V domovino se je s starši vrnil, ko je bil star 12 let. Maturiral je na gimnaziji v Kranju, diplomiral pa leta 1985 na ljubljanski pravni fakulteti. Do leta 1990 je bil zaposlen v gospodarstvu, nato pa je postal član izvršnega sveta Skupščine občine Kranj. Tam je bil imenovan tudi za sekretarja za občo upravo in druge pravne zadeve.

Na čelu DeSUS-a od leta 2005
»Med letoma 1995 in 2000 sem se v Uradu varuha človekovih pravic RS ukvarjal z zadevami, povezanimi z varovanjem temeljnih človekovih pravic. Bil sem vodja kabineta pri varuhu človekovih pravic in direktor strokovne službe. Od leta 2001 do leta 2004 sem bil državni sekretar za pravosodno upravo na ministrstvu za pravosodje,« svojo pot, ki ga je leta 2004 pripeljala na ministrski stolček, leta 2005 pa na čelo DeSUS-a, na svoji spletni strani predstavlja Erjavec.

Delati želi strokovno, umirjeno, dostojanstveno, načelno
Prvi mož upokojenske stranke pravi, da se je že zelo zgodaj odločil, da bo pretežni del svojega življenja, tistega, ki ni strogo zasebno, razporedil med stroko in družbo. »Tako tudi sedaj, ob kar uspešnem vodenju enega od najzahtevnejših vladnih resorjev, ministrstva za obrambo, niti za trenutek ne zanemarjam potreb stranke, katere skrb je zagotavljanje interesov starejše generacije, zlasti interesov in potreb upokojencev,« poudarja in dodaja, da se njegovo poklicno delo prepleta s političnimi funkcijami ter dopolnjuje altruizem z družbeno angažiranostjo.

»Oboje želim opravljati z vso strokovnostjo, ki jo premorem, umirjeno, dostojanstveno in načelno. Brez egoizma in škodljivih kompromisov, v dobro države in v dobro vseh tistih, čigar interese v tej državi zastopam,« poudarja.

»Mislim, da smo lahko stranka z značajem«
Njegov cilj je DeSUS s pomočjo programskih izhodišč »umestiti bistveno višje in z bistveno večjim vplivom na gospodarsko in družbeno življenje v državi«. »Nočem, da nas javnost prepoznava kot nepomemben privesek pozicije, niti kot šibek člen morebitne opozicije. Mislim, da smo lahko stranka z značajem. Odločna, načelna, objektivna, dosledna in nesebična,« zatrjuje.

Erjavec poudarja, da si nikoli ni in si tudi ne bo prizadeval le za ozke interese članov stranke brez upoštevanja koristi vseh državljanov Slovenije. »Ne želim si posebnih privilegijev za naše upokojence oziroma starejše občane. Želim pa /…/ spodoben odnos do njih na področjih, ki so jim pomembna: kakovostno in dostopno zdravstvo, možnost aktivnega preživljanja prostega časa, tudi možnost dela v okviru seniorskih svetovalno storitvenih servisov, čim bolj neproblematičen življenjski standard, skratka prijetno in dostojno jesen življenja. Kajti ogromni večini ni bilo dano, da bi že v času svoje aktivne delovne dobe uživala sadove trdega dela in odrekanja v neprimerno težjih razmerah, kot jih imamo danes.«

Zapomnili si ga bomo tudi po »žuganju« koaliciji in po Patrii
Erjavca si bomo v iztekajočem mandatu zapomnili predvsem kot predsednika koalicijske stranke, ki je v zadnjih štirih letih večkrat zagrozila z odhodom v opozicijo (denimo zaradi nestrinjanja z vojnimi zakoni; z »razprodajo državne srebrnine«, prodajo deležev nekaterih državnih podjetij ipd.), in kot ministra za obrambo, ki je z nakupom oklepnikov 8 x 8 postal ena glavnih figur v aferi Patria.

Družina je njegov »intimus«
Kaj je mogoče reči o Erjavčevem značaju in zasebnem življenju? »Rahlo zadržan, toda z velikim občutkom za težave soljudi, preudaren pri izbiranju besed in tonu pogovora, ker nikoli ne želim prizadeti čustev sogovornika, vendar nadvse odločen, ko je treba zagovarjati skupno sprejete odločitve. Sem pa izjemno kritičen do svojega dela in zahteven do svojih sodelavcev,« zase pravi prvi mož DeSUS-a.

O svoji družini ne govori rad, ker je to, kot poudarja, njegov »intimus«: »Preveč jo namreč cenim in premočna čustva me vežejo nanjo, da bi bila lahko v celoti na razpolago javnosti.« Poročen je - z ženo in hčerkama živi v Naklem.

Predsednik stranke in minister kot nesojen slikar
Erjavec je zaljubljen v slikarstvo, ki je vedno predstavljalo njegovo skrito, a neizpolnjeno željo. Poleg tega ga prijatelji poznajo kot ljubitelja družbe, srečanj, dobre glasbe in športa.