Na vprašanje, ali je letošnja volilna kampanja bolj umazana kot kampanje do zdaj, je Milan Balažic odgovoril, da je sestavni del vsake kampanje tisto, čemur rečemo črna propaganda in nastavljanje kakšnih afer in aferic, tako da ne bi rekel, da je ta bolj ali manj umazana od kakšne druge kampanje. "Če se spomnimo kampanj od nazaj, lahko ugotavljamo, da od prve kampanje od leta `90 naprej, smo vedno imeli pred volitvami afere, črno propagando, plakatne afere, hobotnice, wd 40 in tako naprej. Morda ima afera Patria samo nekoliko večjo potresno moč, vendar pa se mi zdi, da načeloma ni nič bolj umazana kot kakšne druge."

Boštjan M. Turk je dejal, da zadeva izhaja iz specifike slovenskih volitev, ki so zelo usodne. Na eni strani so akterji, ki so prepoznavni v prispevku v Odmevih, gre za Forum 21, gre pa še za akterja, ki je nekoliko bolj skrit, a je očiten, to je Pivovarna Laško, je povedal Turk in opozoril še na napoved podobnih dokumentov, kot so bili objavljeni v petkovih Slovenskih novicah o dvomih o Jazbinškovem zakonu. "S tega stališča je jasno, da so vložki akterjev na levici enormni. Da gre za eno veliko diskreditacijsko kampanjo, ki je usmerjena v predsednika vlade."

Kdo je kriv za razpad Partnerstva za razvoj?
Gosta v Odmevih sta govorila tudi o profiliranosti obeh polov, ki sta pred dvema letoma igrala skupaj v Partnerstvu za razvoj, ki se je pozneje razšlo, in o krivcu za razpad. Balažic meni, da je za to odgovoren Janez Janša, "ki ni zdržal te inkluzivnosti, povezovalnosti in je, če ne prej, ob lanskem glasovanju o zaupnici vladi, ostro napadel opozicijo, predvsem predsednika SD-ja Boruta Pahorja, da stoji za napadi na Slovenijo s strani novinarjev".

Dodal je še: "Kakor koli že je treba povedati, da je bil v teh štirih letih na vladi SDS in Janez Janša, tu so ne samo nekateri uspehi, ki jih je treba priznati, kot je gospodarska rast, nižja brezposlenost, ampak tudi napad na medije, gospodarski intervencionizem, nedelovanje pravne države, politično forsiranje pravne države, plačni sistem, ki se izkazuje za katastrofo. Gre za cel niz zadev, kjer izgleda, da se je vlada šele čez štiri leta zbudila in ugotovila, kakšne genialne ideje ima še v rokah in bi lahko popravila. Kaj pa je delala vsa ta štiri leta, da tega ni naredila in je zaustavila vse te reforme, ki jih je pravzaprav začela?"

Koliko pomeni podpora Zbora za republiko, Milana Kučana, Zorana Jankovića?
O tem, kako pomembna je za posamezno stranko podpora Zbora za republiko, ljubljanskega župana ali nekdanjega predsednika države, pa je Turk dejal, da "Predvsem pri županu velja, da je svoje realno bogastvo, ki je nekje 30 milijonov, ustvaril v osmih letih pod Drnovškovo vlado in do tega premoženja je prišel na nek zelo vprašljiv način. Naj ljudje presodijo, koliko velja podpora človeka, ki ima tako prozorne namene." Zbor za republiko pa je po njegovem mnenju spoštovana akademska institucija, ki ni v nobenih takšnih povezavah, v kakršnih sta sedanji ljubljanski župan in nekdanji predsednik republike.

Balažic je odvrnil, da se je na Slovenskem razvila neka dvopolna kultura, imamo tako rekoč podvojene institucije. Tako kot Zbor za republiko krepi svoj tabor, Forum 21 krepi svoj tabor, Kučan in Janković krepita svoj tabor levosredinskega trojčka, na drugi strani pa so intelektualci, razumniki, ki krepijo desni tabor.

"Na vrhuncu kampanje nastaja tak šum, takšno bombardiranje s sporočili, da takšna podpora nima večje teže, in se zdi mi, da ključno vlogo pri podpori daje ocena volivcev, ali danes živijo bolje kot pred štirmi leti, in to je nek premik v letošnji kampanji, ki je kljub vsemu veliko bolj racionalna kot prejšnje, saj so se neke zgodovinske teme umaknile globoko v ozadje, in to je treba priznati," je poudaril.

Turk je na to odvrnil, "da nekako uho le zazna v teh turbulencah, ki jih kolega omenja, zelo globoke retorične fraze. Če človek globoko posluša levi trojček in ga gleda brez vseh zrcal, ki mu jih nadevajo mediji, ugotovi, da sta dva izmed njih na sceni že od nekdaj, da je Gregor Golobič odgovoren za vse tranzicijske anomalije, ki jih pripisujejo LDS-u, da je bil njegov glavni akter. Da je Borut Pahor na sceni že do začetka 90. let in da tu ne gre iskati neke nove razvojne priložnosti za mlade ljudi, ki pač iščejo neke nove izzive, ali za upokojence (Pahor je nasprotoval uravnavanju pokojnin z rastjo plač). Če Pahorja poslušate, ugotovite, da ne govori nič obvezujočega, nič novega, nič natančnega."