Matej Makarovič, profesor na Fakulteti za informacijske študije, je za MMC povedal, da ker je čas za kampanjo zaradi poletja zelo omejen, nekakšna volilna kampanja poteka že nekaj mesecev. Volitve so resna odločitev, in ker je časa malo, Makarovič pričakuje ostro kampanjo, kar pa ne pomeni, da bo predvolilno dogajanje umazano ali nekorektno.

Tudi profesor na Fakulteti za družbene vede, Milan Balažic, je prepričan, da je bil datum volitev pričakovan in da je že nekaj časa vplival na politično dogajanje, saj so stranke računale na hiter začetek kampanje.

Glede na časovno dimenzijo, bo to kratek in intenziven vrhunec kampanje, je za MMC dejal Balažic in nadaljeval, da lahko pričakujemo vročo kampanjo z obilico konfliktov. To po njegovih besedah izhaja že iz našega proporcionalnega volilnega sistema, ko se stranke spopadajo za hegemonijo tudi znotraj svojega tabora. Balažic zato predvideva dva spopada: prvi bo med SDS in SD, drugi pa med manjšimi strankami, ki bodo tudi odločilno prispevale k temu, kdo bo lahko po volitvah oblikoval vlado.

Bo SD pred volitvami upešal ali ne?
Če se analitika strinjata glede intenzivne predvolilne kampanje, pa je njun pogled na morebitne posledice dokaj hitrega predvolilnega udejstvovanja stranke SD različen. Makarovič pravi, da bo volilni izid SD-ja odvisen od tega, kaj imajo še v rezervi. V zadnjem času je po njegovem mnenju videti, da jim zmanjkuje energije, kar dobro izkoriščajo druge stranke, predvsem Zares. Dodal je še, da so v SD-ju verjetno prezgodaj začeli predstavljati svoje kadre, saj je očitno, da so v prvih mesecih tega leta izgubili pobudo, ki so jo imeli v preteklih letih.

Balažic pa ne vidi posebnega razloga, da bi se SD-ju hitra volilna kampanja lahko maščevala, saj so se vse stranke začele hitro pripravljati na volitve, le da je SD z Borutom Pahorjem to storila bolj spektakularno in bolj na očeh javnosti. Z Makarovičem se ne strinja, da bi SD-ju pošel elan, saj je po njegovem mnenju treba upoštevati, da SD ni imel takšne velike podpore vse do začetka lanskega leta, ko je razpad LDS-a povzročil, da je del volilnega telesa iskal novo identifikacijo. V zadnjem času pa se je levi prostor konsolidiral, volivci pa so se tudi že razporedili med SD-jem, Zaresom in novim LDS-om, je prepričan Balažic.

Tudi SDS že vodi kampanjo
Medtem pa poslanci SDS-a trdijo, da bodo volilno kampanjo začeli po koncu predsedovanja EU-ju, a so zdaj pred pokrajinskim referendumom zelo dejavni na lokalnih področjih, kar Makarovič pripisuje temu, da si vladna stran na tem referendumu težko privošči poraz. Po njegovih besedah je zato ključno, da vladne stranke razpravo z republiške premaknejo na lokalno raven, kjer se ljudje lažje poistovetijo s problematiko in imajo tako večje možnosti za ugoden izid referenduma. Vladne stranke po mnenju Makaroviča volilne kampanje v ožjem smislu še niso začele, a že nekaj časa delujejo tako, da se promovirajo. Če si na oblasti lahko vlečeš poteze, ki sicer uradno še niso kampanja, a jim podobno koristijo, je končal.

Javnomnenjske raziskave po Balažicevih besedah kažejo, da imajo leve stranke skupaj močno podporo, medtem ko je Janša s svojo politiko predvsem uničeval svoje koalicijske partnerje. Balažicu se izjava SDS-a, da bodo s kampanjo počakali do konca predsedovanja Uniji, zdi demagoška, saj je po njegovem prepričanu celotno predsedovanje za SDS ena sama kampanja, s katero promovirajo svojo stranko kot tisto, ki je sposobna izpeljati velike projekte.

Datum volitev bo v prihodnosti težava
Datum državnozborskih volitev je torej postavljen na 21. septembra, kar bo najzgodnejši datum v zgodovini države. Matej Makarovič o tem meni, da je ta hiter rok lahko težava, saj so stvari narejene tako, da se datumi počasi premikajo proti poletju. To bo lahko čez leta imelo posledice za volilno udeležbo, saj se bo morda zgodilo, da bo volil le določen del populacije, je dodal. Milan Balažic pa je prepričan, da bi se moralo nekaj ukreniti, da ne bodo naslednje volitve padle v avgustovski čas. "Državni zbor namreč lahko sprejme sklep o podaljšanju ali skrajšanju mandata poslancev, kar se je na primer zgodilo v času prvega parlamenta v samostojni državi, ko so si poslanci mandate skrajšali na dve leti in pol, saj je bila vmes sprejeta nova ustava," je končal Balažic.

Ana Svenšek