V prvem delu oddaje so Aleš Zalar (LDS), Lovro Šturm (NSi), Barbara Žgajner Tavš (Lipa), Bojan Šrot (SLS), Bogdan Barovič (SNS), Gregor Virant (SDS), Miran Potrč (SD), Irma Pavlinič Krebs (Zares) in Marjan Fekonja (DeSUS) soočili svoje mnenja o najbolj vroči temi ta hip - patriah.

Na vprašanje "Če bi imeli možnost, da bi sklepali posel, katere napake ne bi ponovili?" so odgovarjali različno:

Zalar: Posel bi moral biti transparenten
Aleš Zalar je prepričan, da bi posel bi moral biti načrtovan in izpeljan transparentno. Tako pa so dokumenti zaviti v tančico tajnosti, pojavljajo se sumi o korupciji, policija ni ravnala v skladu z zakonom, pravi Zalar in dodaja, da so imele vse poteze pridih spornosti.

Z njim se strinja tudi Barbara Žgajner Tavš, ki meni, da ima "celoten posel nakupa oklepnikov 8 x 8 predznak koruptivnosti". Izpostavila je, da še danes ni mogoč vpogled v dokumente, čeprav obstajajo sumi, da gre za kaznivo dejanje. "Posel je bil sklenjen prek posrednika Rotis. Zakaj je morala Slovenija sklepati posel prek posrednika?", se še sprašuje Žgajner Tavševa.

Šturm: Kdo pa pravi, da so bile napake storjene?"
Minister za pravosodje Lovro Šturm pa je nasprotno zatrdil, da ni nikjer nobenega dokaza, da bi bila pogodba sporna, zato je oporekal izhodiščnemu vprašanju. Vprašal se je: "Kdo pa pravi, da so bile napake storjene?"

Bojan Šrot se je vprašal, ali je bilo sploh treba iti v tak gromozanski nakup. Prepričan je, da so največja napaka nakupa patrij posredniki. "Ti stanejo, in to se bo ugotovilo v policijskih postopkih." Z njim se je strinjal tudi Bogdan Barovič: "Napaka je bila, in ta napaka so posredniki. Teh ni bilo treba." Vprašal pa se je tudi, kaj ob vsem tem počne davčna uprava.

Virant: Posel dela sporen samo politika
Virant je opozoril, da je bil izvajalec izbran na mednarodnem razpisu. "Pismo o nameri, ki je bilo podpisano v prejšnjem mandatu," je ponovil, "je dajalo nekemu izvajalcu izhodiščno prednost, v tem primeru pa je odločala cela komisija, ne samo en človek." Prepričan je, da je Slovenija patrie kupila po najnižji možni ceni in da celoten nakup dela spornega samo politika.

Miran Potrč se je spraševal, ali je nabava oklepnikov v takem številu za Slovenijo nujna? "Mislim, da ne," je odločen. "Ministrstvo za obrambo si ni izmislilo tega posla," pa je prepričan Marjan Fekonja iz DeSUS-a: "To je zahteval Nato." Dodal je še, da za zdaj nima smisla razpravljati o podobnostih nakupa.

Krebs: Zakaj nismo dali priložnosti domačemu podjetju?
Predstavnica Zaresa, Irma Pavlinič Krebs, pa je dejala, da se Korošci počutijo opeharjene, ker je država toliko let vlagala v slovensko industrijo jekla in prek nje v Sistemsko tehniko. Po njenem mnenju se je tako v Sloveniji razvila dobra družba, ki se ukvarja z razvojem vojaške opreme, zato bi to morali izkoristiti in priložnost dati Sistemski tehniki. Minister Virant ji je takoj odgovoril, da je javni razpis objavljen zato, da se izbere najugodnejšega ponudnika in da se plača najmanj, ne pa zato, da se podpira domača podjetja.

So provizije običajne?
Fekonja je sogovornike opozoril, da so provizije v orožarskih poslih nekaj povsem običajnega in da bi se s tem morali vsi sprijazniti, Takoj mu je oporekal Bojan Šrot, ki je dejal, da se s tem ne more strinjati.

Nadaljevala se je vroča razprava o tajnih dokumentih, o protikorupcijski klavzuli (ki jo je Virant ponudil v vpogled, čeprav, kot je opozoril Potrč, je vlada ni hotela pokazati na odboru za obrambo), in o tem, ali bo izredna seja sploh prinesla kakšne sklepe ali ne. Potrč je namreč dejal, da se boji, da seja ne bo prinesla ničesar. Barovič pa je opozoril (z njim pa se je strinjala tudi Pavlinič Krebs), da je nesmiselno 14 dni pred volitvami razpravljati samo o patriah, "ki jih imajo Slovenci že tukaj gor (pokaže z roko na vrh glave, op. a.), in ne o res pomembnih volilnih temah.

Kako učinkovita sta policija in sodstvo?
Pozneje so se posvetili tudi razmeram v policiji in učinkovitosti boja proti gospodarskemu kriminalu. Glede na statistične podatke, po katerih je v prvem polletju letošnjega leta le 13 ovadb zaradi gospodarskega kriminala, prej pa veliko več, je vsak sogovornik po svoje interpretiral statistike. Večinoma so se strinjali, da se na statistiko ne gre zanašati. Virant tako pravi, da se organi pregona "bolj osredotočajo na večje zadeve, in ne na manjše, s katerimi se kleplje statistika". Potrč pa je prepričan, da je stopnja preiskanosti korupcijskih dejanj v upadu, in sicer zato, ker se je vlada trudila uničiti protikorupcijsko komisijo, ker naj bi bila nepotrebna.

Med razpravo o pomanjkanju kadrov v policiji so omenili tudi finančno policijo, za katero Pavlinič Krebsova meni, da bi bila koristna, saj bi "organi, ki imajo znanja z različnih področij, morali delati skupaj, usklajeno, organizirano bi morali pristopiti k problemu", zanjo pa se je zavzel tudi Bogdan Barovič.

So sodniki premalo plačani?
Na koncu so razpravljali tudi o sodniški stavki in o težavah, povezanih z njo. Šturm je prepričan, da so sodniki v zadnjih sedmih mesecih naredili več kot prej, Virant pa meni, da so sodniki ustrezno umeščeni v plačni sistem. Aleš Zalar je prepričan, da imajo sodniki prav in da plačna razmerja niso v skladu z ustavo. "Ne podpiramo stavke, potreben je dialog med vlado in sodniki. Tega zdaj ni bilo, in to vam sodniki zamerijo," je dejal Virantu in pristavil: "V LDS-u bomo ta dialog znova vzpostavili." Tudi Šrot je prepričan, da sodniki niso ustrezno umeščeni v plačni sistem in da bi morali s posebnim zakonom urediti njihove plače, "da ne bodo odvisni od vsakokratne oblasti".

Sogovorniki so se v večini strinjali, da trajni mandat sodnikov ni najboljša rešitev, Aleš Zalar pa je dejal, da se je to takrat, ko so ta zakon sprejeli, zdela dobra zamisel. Zdaj predlaga, da bi sodniki, preden bi to postali, opravili obvezno usposabljanje.

T. K.