Tomaža Ogrina, predsednika Zelenega progresa, močno skrbi pohlepen odnos do okolja oz. zemlje: » /.../ kako je vendar človek pohlepen po zemlji. Bolno pohlepen. Za njeno ped je pripravljen ubijati. Samo, da ima novo posest, pa četudi brez ljudi, ki tam živijo ...« Foto:
Tomaža Ogrina, predsednika Zelenega progresa, močno skrbi pohlepen odnos do okolja oz. zemlje: » /.../ kako je vendar človek pohlepen po zemlji. Bolno pohlepen. Za njeno ped je pripravljen ubijati. Samo, da ima novo posest, pa četudi brez ljudi, ki tam živijo ...« Foto:

Okoli mene so rasli kupi papirja, plod dela organov v telesni kulturi. Navajen natančnega branja raziskovalca so mi žrli čas, jaz pa potem piscem, ko sem se jim včasih zoperstavljal, ko sem razgaljal njihove zvite misli, zavite v celofan, s katerimi so želeli zbirati denar za svoje ozke namene.

Tomaž Ogrin o času, ko je opravljal prostovoljno delo v različnih športnih organih.

Kot je pojasnil za MMC, je prisostvoval že nastanku predhodnice Zelenega progresa - Progresivne stranke, ki jo je leta 2001 ustanovil slovenski znanstvenik oz. strokovnjak za vesoljsko tehniko v ZDA Dušan Petrač. »Bil sem v njenem izvršnem odboru,« razlaga in dodaja, da je bil za vodjo stranke izvoljen ob njeni letošnji razširitvi, ko je dobila tudi novo ime Zeleni progres.

Zaposlen na Institutu Jožef Stefan
Ogrin je magister kemije. Najprej je kot raziskovalec sedem let delal na Inštitutu Jožef Stefan, nato kot vodja razvoja, vodja projektov za nove izdelke in tehnolog 13 let v Iskri - Baterije Zmaj, vmes pa je delal nekaj časa kot obrtnik in podjetnik. Zdaj je spet zaposlen na Inštitutu Jožef Stefan, kjer je zadolžen za vodenje dela z mladino, delo v laboratoriju ter na področju dodatnega izobraževanja - predvsem v kemiji in naravoslovju na splošno.

»Želel sem biti neodvisen, svoboden, nekupljen. Mogoče je to v genih, ne vem. Tudi znanost, v katero sem šel, je neodvisna in taka ostaja. Pravzaprav, če to ni, potem ni znanost,« Ogrin pojasnjuje svojo izbiro poklica, pa tudi odločitev za vstop v politiko.

V mladih letih dejaven športnik
V gimnazijskih in študentskih letih je njegov hobi predstavljalo plavanje: treningi, tekmovanja, preizkušanje samega sebe. Nadaljeval je s trenerskim delom ter prostovoljstvom v športnih organih oziroma v telesni kulturi, »kot smo pravilno to širše in prepleteno področje takrat imenovali,« je Ogrin za MMC popisal svoje hobije. »Kasneje sem pljuča prezračeval s turnim smučanjem in hojo v gore.«

»Sem pa kot pobič zbiral znamke in se ob njih izobraževal v zemljepisu našega planeta. To je bil čas novih držav, osamosvajanj. Od takrat zori misel, kako je vendar človek pohlepen po zemlji. Bolno pohlepen. Za njeno ped je pripravljen ubijati. Samo, da ima novo posest, pa četudi brez ljudi, ki tam živijo ...« poudarja.

Njegova družina povezana z glasbo in ljubeznijo do narave
Prvak Zelenega progresa, kot je omenjeno, živi v Ljubljani z ženo Matejo ter sinovoma, Markom in Matjažem. »Vsi trije so povezani z glasbo, sinova pa sta bila z njo tudi v Potepuhih in z Adijem Smolarjem. Povezanost v doživljanju narave in medsebojno razumevanje nam ohranjata optimizem,« končuje svojo predstavitev.

Okoli mene so rasli kupi papirja, plod dela organov v telesni kulturi. Navajen natančnega branja raziskovalca so mi žrli čas, jaz pa potem piscem, ko sem se jim včasih zoperstavljal, ko sem razgaljal njihove zvite misli, zavite v celofan, s katerimi so želeli zbirati denar za svoje ozke namene.

Tomaž Ogrin o času, ko je opravljal prostovoljno delo v različnih športnih organih.