Zdenka Cerar, podpredsednica LDS-a, je prepričana, da je prvi ukrep nacionalnega interesa konkurenčno in dobro gospodarstvo. Težava je, da blagostanje ni pravično porazdeljeno, je dejala in nadaljevala, da Slovenci želijo živeti od svojega dela, zato je treba ustvariti delovna mesta, odpreti poti za tuje in naše znanje. Iz deleža prodaje nacionalnega premoženja naj se po njenih besedah ustanovi sklad, ki bo del denarja namenil pokojninam.

Pavel Gantar, Zares, je povedal, da lahkega odgovora ni in čarobne palice tudi ne. Poleg klasičnih ukrepov je po njegovem izjemno pomembno vlaganje v znanost in tehnološki razvoj, če želimo ustvarjati delovna mesta z dodano vrednostjo. Kratkoročno pa je treba kontrolirati cene in zmanjšati proračunske izdatke ter treba znižati davke, je sklenil.

Država ne sme povzročiti, da bi podjetja manj zaposlovala, zato so potrebni manjši davki za podjetja, pravi Andrej Horvat, SD. V državi imamo po njegovih besedah že zdaj ogromno sredstev, ki gredo v tehnološki razvoj, a ministrstva ta denar pošiljajo nekontrolirano, zato je treba najprej uskladiti državne inštitucije.

Stvari se dogajajo tam, kjer se sprejema regulativa, je o višanju življenjskega standarda povedal Doro Hvalica iz Desusa. Očitek je namenil tudi sogovorcem: "Tukaj je kar nekaj ljudi, ki so leta in leta sprejemali zakonodajo, pa ni učinkov." V razvitem gospodarstvu bi morala biti delitev dobička popolnoma drugačna in regulativa, ki bi to omogočala.

Anton Kokalj je povedal, da v NSi-ju ugotavljajo, da se je v tem mandatu veliko naredilo, izboljšali so razmere za male podjetnike, uvedli davčne olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj, imamo najnižjo stopnjo brezposelnosti in še kaj. V prihodnosti je treba podpirati veje gospodarstva, ki proizvajajo produkte z višjo dodatno vrednostjo.

Prepričani smo, da je prihodnost v mladih, treba je vlagati v izobraževanje, raziskave in razvoj, je poudaril Darko Krajnc, ki je predstavljal skupno listo SLS-a in SMS-a. Slabostoječa podjetja so po njegovem preveč prepuščena sama sebi, prodaje nekaterih podjetij so pod ceno, zato zagovarjajo obstoj strateške infrastrukture in podjetij, ki se ne prodajajo tujcem.

Sašo Peče, Lipa, je bil jasen: "Plače in pokojnine so mizerne." Če je še pred dvema letoma bila pokojnina v razmerju s plačami 68 %, je danes 62 %, je zatrdil. Po njegovem mnenju je treba znižati davke na škodo države, saj država ne zna izkoristiti teh sredstev.

Sramotno je, da živimo slabše kot pred osamosvojitvijo, pa je dejal Srečko Prijatelj iz SNS-a. 250.000 ljudi je na socialnih transferjih, ne znamo ceniti znanja, zato mladi bežijo v tujino, je dodal.

Slovenija je v zadnjih 4 letih rastla hitreje kot kdaj koli prej, prišli smo na 90 % evropske razvitosti, 40.000 ljudi več je dobilo nove službe, vlada je uvedla dosledno usklajevanje pokojnin s plačami, pa je poudaril Gregor Virant, SDS. Nadaljeval je, da Sloveniji kaže bolje tudi zdaj, ko je drugod po Evropi slabše. Zniževanje davkov se bo še nadaljevalo, pravi, ukinjali bomo birokracijo.

Pokojninsko blagajno smo stabilizirali, več ljudi kot dela, višje so plače in višji prispevki se plačujejo, tako da so tudi pokojnine lahko višje, pravi Virant. V prihodnje bodo spodbujali, da ljudje, če želijo, lahko še podaljšajo svojo delovno dobo in tako več prispevajo tudi v pokojninsko blagajno, za to je po mnenju SDS-a treba spodbutiti tudi delodajalce.

Prijatelj pa je izpostavil, da je bila pokojninska blagajna v preteklosti vir financiranja vse kaj drugega, samo pokojnin ne. Država dela velike napake, ko vedno samo dopolni tisto, kar manjka v skladu, zato je po njegovih besedah treba razlastiti "katerega od tajkunov" in bomo veliko dobili.

Peče je prepričan, da je treba uskladiti pokojnine z neto plačami. Kupnine od državnih prodaj morajo iti za upokojence, je dodal.

Treba je začeti pri najnižjih pokojninah in plačah, ki jih je treba zvišati, je poudaril Krajnc. Razmišlajti moramo o dopolnilnih dejavnostih delavcev, ki so ravno prišli v pokoj, je še povedal.

"Vsi se strinjamo, da so pokojnine za marsikoga prenizke," pravi Kokalj. NSi je po njegovih besedah izpeljal tisto, kar je obljubil v prejšnjem mandatu - začelo se je usklajevanje pokojnin s plačami, sprejet je bil tudi zakon o varstvenem dodatku. Pokojnine so višje, kot bi bile, če te vlade ne bi bilo, je prepričan.

Gantarju se zdi najboljša kombinacija dejavnikov, ki bi omogočila stabilnost pokojnin. Inflacija je Slovenijo zadela nepripravljeno, kar se po njegovem mnenju pozna predvsem na standardu upokojencev.

Ta vlada je začela svoj mandat s pozitivnim ukrepom, ko je pokojnine uskladila s plačami, je dejala Cerarjeva, a z naraščanjem inflacije se to ne pozna toliko. Naj se iz prodaje državnega premoženja ustanovi sklad, iz katerega se del denarja da za pokojnine, nadzor nad skladom pa ima Banka Slovenije, so prepričani v LDS-u.

Horvat pa se je vprašal, koliko so mladi motivirani vplačevati v pokojninske sklade, če vedo, da ne bodo imeli veliko od tega.