Predlaganje mandatarja je eno izrazitejših v sicer omejenem naboru predsednikovih pooblastil. Foto: EPA
Predlaganje mandatarja je eno izrazitejših v sicer omejenem naboru predsednikovih pooblastil. Foto: EPA
Za mikrofone bo kmalu sedla peta generacija poslancev v samostojni državi. Foto: RTV SLO

17. november pa je skrajni rok za glasovanje v državnem zboru, saj morajo poslanci o predsednikovem predlogu odločati najmanj 48 ur in najpozneje v sedmih dneh po vložitvi njegovega predloga.

Funkcija vlade se konča, ko se po volitvah sestane nov DZ. Ustanovno sejo skliče predsednik države v 20 dneh po izvolitvi novih poslancev. Ta na predlog predsednika, ki se prej posvetuje z vodjami poslanskih skupin, voli novega premierja. Kandidata za predsednika vlade mora predsednik predlagati DZ-ju najpozneje v 30 dneh po konstituiranju DZ-ja, ta pa mora imenovanje izvesti najpozneje sedem dni po prejetju predloga kandidata.


Premier je izvoljen z večino glasov vseh poslancev, v nasprotnem primeru pa mora predsednik v 14 dneh predlagati istega ali drugega kandidata, lahko pa razpusti DZ in razpiše nove volitve.

Predsednik vlade mora najpozneje petnajst dni po svoji izvolitvi DZ-ju predlagati imenovanje ministrov. Vsak kandidat za ministra se predstavi delovnemu telesu DZ-ja z istega delovnega področja, kakor je področje ministrstva, za katero je predlagan.

Poslanci nato glasujejo o vseh ministrih naenkrat (t. i. lista ministrov). Če lista ni izvoljena, se opravi novo glasovanje na podlagi nove liste kandidatov. Če tudi ta lista ne dobi zadostne podpore, lahko predsednik vlade predlaga, da se o vsakem kandidatu z liste glasuje posebej.